Koalicija SD-Zares-LDS-Desus postaja zgodovina: že od začetka je šlo za koalicijo trojček in še Desus, saj so slednjega obravnavali kot rezervno kolo. Katarina Kresal je lahko izbrala resor za notranje zadeve, Karl Erjavec pa ni smel obdržati obrambe. Tudi z ministrstva za okolje so ga pozneje spodili. Zdaj Desus odhaja, levi trojček pa se razkraja.
Po napovedanem izstopu Desusa se je za vladno koalicijo začelo obdobje umiranja na obroke. Levi trojček se je začel razkrajati, vlado pri življenju držijo le še negotovi glasovi nepovezanih poslancev in predstavnikov narodnih manjšin. Zakulisno se uresničuje scenarij zamenjave premierja Boruta Pahorja z mandatarjem tehnične vlade, povsem izključena pa ni niti možnost predčasnih volitev. Do referenduma o pokojninskem zakonu bo trojček verjetno strnil vrste, po pričakovanem porazu pa naj bi bilo Pahorjeve vladavine konec.Dokončno odločitev o odhodu iz vlade mora potrditi še svet stranke Desus, ki se bo sestal po praznikih, a skorajda ni verjetno, da ne bi potrdil sklepa izvršilnega odbora. Čeprav so veljaki preostalega vladnega trojčka zatrjevali, da jih odhod Desusa ni presenetil, so se odzvali zelo panično. Resna politična zasedba bi se najbrž prej dogovorila, kako bo soglasno nastopila v javnosti, prvaki pa so ponujali vsak svojo rešitev in se pri tem celo zapletli v medsebojni spopad.
Premier Borut Pahor in njegova SD bosta »pokončno« vztrajala do referenduma, predsednica LDS Katarina Kresal bi zaradi izgubljenega referenduma nekaj storila, morda bi glasovala za zamenjavo vlade ali za predčasne volitve, prvak Zares Gregor Golobič pa je predlagal takojšen odstop vseh treh predsednikov koalicijskih strank s položajev predsednika vlade in ministrskih funkcij.
Seveda gre predvsem za Pahorjev odhod, zato poznavalci razmer pravijo, da je za tem predlogom pobuda o tehnični vladi, ki naj bi vodila zadeve do konca mandata, za kar naj bi se zavzemala zlasti nekdanji predsednik Milan Kučan in zdajšnji predsednik Danilo Türk. Taka nelojalnost premierju je razjezila vodjo poslanske skupine SD Dušana Kumra, ki je brez ovinkarjenja izjavil: »Kresalova bi lahko že odstopila lani, ko jo je koalicija branila na vse pretege zaradi afere bulmastifi in zgradbe NPU na Dimičevi, Golobič pa zaradi afere Ultra, zaradi česar imamo v parlamentu celo preiskovalno komisijo.«
Predčasne volitve ali zamenjava vlade
Prvak SDS Janez Janša, prvak SLS Radovan Žerjav in prvak Desusa Karl Erjavec vidijo rešitev krize v predčasnih volitvah. Toda zanje je vsaj za zdaj premalo možnosti: tudi če bi se opoziciji in Desusu pridružila še ena koalicijska stranka (denimo LDS, ki vsaj po besedah predsednice dopušča tako možnost), bi bilo treba prej spodkopati sedanjo vlado in ne izvoliti novega mandatarja, šele nato bi lahko razpustili državni zbor in razpisali predčasne volitve.
Težava je že v tem, ker lahko glasovanje o zaupnici vlade predlaga le premier, tega pa vsaj za zdaj ne namerava storiti. SDS, SLS, SNS in Desus imajo skupaj 43 glasov, če bi (po referendumu o pokojninski reformi) pridobili še LDS, bi jih imeli 48, torej večino državnega zbora. Tem strankam bi predčasne volitve najbolj koristile, saj bi vse z njimi pridobile, a bi bile najbolj pogubna možnost za SD in Zares, da ne omenjamo nepovezanih poslancev, ki bi se morali posloviti leto prej.
LDS je med strankami levega trojčka še najmanj »poškodovana«, zato bi lahko računala na glasove volivcev Zares, ki po vsej verjetnosti ne bo več prestopila parlamentarnega praga. Toda za to ceno bi se morala LDS odpovedati zvestobi koaliciji levega trojčka, ki jo je pred tremi leti skoval njihov skupni idol Milan Kučan. Kučanu pa se mnogi v LDS ne bi odpovedali, verjetno niti Katarina Kresal ne, saj ima nekdanji predsednik podobno kot v drugih »levih« strankah še vedno zelo velik neformalni vpliv.
Zato je bolj verjetno, da bo vse teklo po scenariju, ki ga je predlagal prvak Zares (in ima očitno podporo sivih eminenc iz ozadja) – zamenjava vlade oziroma izvolitev novega mandatarja, ki bo vodil tehnično vlado do volitev. Golobič sicer predlaga, da naj po Pahorjevem odstopu novega mandatarja predlaga njegova SD, ki je še vedno najmočnejša parlamentarna stranka, vendar ta še naprej podpira Pahorja.
Nejasno ostaja, ali imajo Golobič, Kučan in Türk kakšno ime »v zalogi«, vsekakor pa ga v zakulisju levega političnega prizorišča iščejo že nekaj časa. Nazadnje so omenjali evropskega komisarja Janeza Potočnika, vendar je malo verjetno, da bi dobro plačano bruseljsko službo zamenjal za negotovo in s šestkrat nižjo plačo. Tudi ni znano, kako bi deloval kot predsednik vlade, saj mu poznavalci ne pripisujejo dovolj izkušenj »političnega menedžerja«.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, bančnik Marko Voljč, gospodarstvenica Alenka Žnidaršič Kranjc ali sveže omenjena bančnica Cvetka Selšek najbrž niso resni favoriti, saj v javnosti ne uživajo kakšne velike karizme. Tudi ljubljanski župan Zoran Janković že nekaj časa ni več v igri, sploh po zadnjih podatkih, da je nad prestolnico zazevala 30 milijonov evrov velika proračunska luknja in 132 milijonov evrov dolgov, predvsem zaradi nasedle investicije v Stožicah.
VEČ V TISKANI IZDAJI