Koalicija noče prodati deleža NLB, kazni pa tudi noče plačati

Za koalicijo sta trenutno nesprejemljivi tako možnosti prodaje manjšega deleža znanemu kupcu kot plačilo kazni v zameno za prodajo bank na Balkanu, zato se zavzema za tretjo pot. Vprašanje bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po srečanju koalicije v izjavi novinarjem poudarila, da je prodaja NLB pod takšnimi pogoji in v takih okoliščinah, kot so trenutno, za SMC absolutno nesprejemljiva. To stališče bodo po njenih navedbah zagovarjali tudi v pogajanjih z Evropsko komisijo.

Zavedajo se sicer zaveze, ki jo je prejšnja vlada dala komisiji, da je lahko sanirala finančno stanje države oz. bančni sistem, je povedala Kustec Lipicerjeva. A je obenem spomnila, da so danes okoliščine drugačne in ob sklenitvi zavez niso upoštevali sedanjega stanja, zlasti tveganja prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev.

Treba je najti mediacijsko, tretjo rešitev, s katero bosta lahko zadovoljni tako Evropska komisija kot Slovenija, meni Kustec Lipicerjeva. Zagotovila pa je, da vlada in SMC nikoli ne bosta pristali na rešitev, ki bi dodatno obremenila davkoplačevalce.

Na vprašanje, ali ne bi bila prodaja dobra zato, da se prepreči "lomastenje" po NLB in da davkoplačevalcem ne bi bilo več treba vlagati vanjo, je odgovorila z besedami, da se je to že zgodilo z začetkom izvajanja novih standardov korporativnega upravljanja, ko "politika neposredno ne posega v delovanje NLB".

V DeSUS po besedah predsednika Karla Erjavca nasprotujejo prodaji NLB, ker je sistemska banka in ker smo jo dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem. Slednji bi po njegovem mnenju dvakrat izgubili, torej prvič ob dokapitalizaciji in drugič, če bi banko prodali za neprimerno ceno. Spomnil je, da ceno znižuje tudi težava prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Po njegovem prepričanju se je NLB pobrala in dobro posluje, Evropska komisija pa ni enako obravnavala vseh članic v takem primeru. Prav tako v DeSUS nasprotujejo možnosti, da bi banka državi raje plačala kazen, je povedal Erjavec. Dodal je pričakovanje, da se bodo pogovori s komisijo nadaljevali in bodo slednjo prepričali, da NLB ni treba prodati.

Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han je spomnil, da so bili časi, ko smo sklenili zavezo za prodajo NLB, absolutno drugačni kot danes in je ta trenutek "neumnost prodati banko, ki dobro dela". Se je pa treba po njegovem mnenju z Evropsko komisijo dogovoriti za protiukrepe oz. za dogovor, ali banka ostane v državni lasti ali pa prodajo za nedoločen čas odložimo ter prodajamo, ko bo primerna cena in bodo davkoplačevalci najmanj oškodovani.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman v pogajanjih z Evropsko komisijo išče alternativo uresničitvi zavez glede prodaje NLB. Ena od možnosti na nedavnem sestanku z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je bila prodaja manjšega deleža banke znanemu kupcu do konca leta ob ustreznih kompenzacijskih ukrepov.

Poleg te se je komisija pripravljena pogovarjati tudi o možnosti, da se sankcija prodaje podružnic v državah Zahodnega Balkana, predvidena v primeru neizpolnitve zaveze o prodaji 75 odstotkov minus ene delnice NLB, nadomesti z drugačno obliko sankcije, finančno odmero banke državi, ki je zagotovila državno pomoč.

Pri zamenjavi sankcij naj bi šlo za to, da se pričakovana kupnina od prodaje bank v višini 75 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic, kar naj bi zneslo okoli 360 milijonov evrov, plača kot denarna sankcija NLB državi.

V Bruslju sicer izpostavljajo spoštovanje zaveze k prodaji 75-odstotnega državnega deleža banke in ne pristajajo na slovenski predlog o triletnem odlogu prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih.

Vlada se bo sicer z vsebino pogovorov ministrice v Bruslju in alternativnih možnostih predvidoma uradno seznanila v četrtek.