oblaki, vreme Svet24.si

Konstanta: nestabilno vreme, nujen bo pogled na ...

20141567q8FE155D824D9BD964C73F7701585480B_1200 Svet24.si

Gorsko kolesarstvo v Mariboru: holivudarji se ...

1715284723-172a1607-1715284697348 Necenzurirano

Afera sodna stavba: kabinet Andreje Katič bo ...

anze logar pl3 Reporter.si

Anže Logar izzval Janšo: »Pripravljen sem na ...

acun ilicali maribor af Ekipa24.si

Turški milijonar je bil navdušen! Ljudski vrt ...

meghan-markle-naj-bi-za-svoje-storitve-računala-ogromno Odkrito.si

“Meghan Markle je pohlepna!”

doncic 11 Ekipa24.si

Ni videti dobro! Dončića posneli, ko je korakal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Ko skoči Virant iz Arhiva: podjetni Gregor Virant zaslužil za ponesrečen elaborat

Deli na:
Ko skoči Virant iz Arhiva: podjetni Gregor Virant zaslužil za ponesrečen elaborat

Foto: Primož Lavre

Gregor Virant je po avtorski pogodbi z Arhivom Slovenije, ko je bil njegov direktor Dragan Matić, prejel 2.496,64 evra, za isti projekt pa naj bi prejel celo še dodatna in bistveno višja sredstva.

Kje vse in na kakšen način je lahko služil Gregor Virant v času Pahorjeve vlade in preden je ustanovil svojo Državljansko listo, razkriva avtorska pogodba, ki jo je podpisal z Arhivom RS oziroma z njegovim nekdanjim direktorjem Draganom Matićem. Po tej pogodbi je kljub nasprotovanju arhivskih strokovnjakov, sindikalnega združenja, Arhivskega združenja Slovenije ter drugih strokovnih društev pripravil ponesrečen elaborat Združevanja arhivske službe ter zanj oktobra 2010 prejel 2.496,64 evra. Po nam dostopnih podatkih to ni bilo edino izplačilo, saj naj bi za isti projekt, ki ga je skupaj z Matićem podpirala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, prejel dodatne in še bistveno višje zneske.

Glede na to, da naj bi Virant skrbno zbiral račune, ker noče imeti težav s komisijo za preprečevanje korupcije, bo v prihodnjih dneh morda znal pojasniti, kakšno je bilo celotno izplačilo za projekt centralizacije, od katerega sploh ni bilo nobene koristi. Na koncu je povsem propadel, saj so direktorji arhivov na zadnjem skupnem sestanku v Radencih sprejeli odločitev, da se v sedanjih razmerah centralizacija ne sme začeti na novo. Tako so podprli stališče arhivske stroke, med njimi mnenje dr. Petra Pavla Klasinca, znanstvenega in arhivskega svetnika Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, da se ne sme ukiniti posameznih regionalnih arhivov in jih reorganizirati  v območne enote v okviru Arhiva Republike Slovenije, temveč jih je treba ohraniti kot samostojne pravne, ugledne in transparentne subjekte. Le tako se lahko ohrani samostojnost strokovnega dela ter poskrbi za razvoj posameznega državnega arhiva na terenu.

Po vsem tem se lahko vprašamo, ali se je Virant pri pripravi elaborata, za katerega je prejel izdatna proračunska sredstva, sploh seznanil z različnimi modeli pravne ureditve arhivskih služb ter se soočil z različnimi mnenji, med katerimi načrtovana centralizacija ni dobila prav nobene podpore. Še več, deležna je bila ostrih kritik o nepoznavanju stroke in očitkov, da posamezniki iz Arhiva RS ter nekateri drugi posamezniki trmasto vztrajajo pri kapricah. So arhivarji morda imeli v mislih prav Gregorja Viranta?