Razlog zanjo je znatno poslabšanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju po letu 2014 oziroma novi izzivi in grožnje. Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb jo je obravnavala že konec aprila, odbor za obrambo pa jo je vzel v roke šele prejšnji teden.
Vendar matični odbor ni prišel daleč, poslanci opozicije (z Levico vred) so na predlog poslanca SDS Žana Mahniča izglasovali sklep, naj se o strategiji opravi javna predstavitev mnenj, čemur so v vladnih strankah nasprotovali, saj je javna razprava o njej že bila. Naslednji mesec in najbrž tudi pred počitnicami tako poslanci o strategiji ne bo razpravljali. Tudi na tem primeru se je pokazalo, da lahko opozicija, če se ujameta desna opozicija in »nadkoalicijska« Levica, krepko zavreta zakonodajno delo manjšinske vlade.
V javno dostopnem besedilu programa dela Sove za letos in poročilu o aktivnostih in poslovanju agencije lani novi direktor Sove Rajko Kozmelj ni bil zadovoljen s pooblastili Sove: niso dovolj učinkovito orodje za zgodnje odkrivanje vseh oblik groženj nacionalni varnosti. Sekretariat sveta za nacionalno varnost je ustanovil delovno skupina za odpravo pomanjkljivosti na področju preprečevanja radikalizacije, ta pa je oblikovala tri predloge za učinkovito, zgodnjo zaznavo tveganj in groženj nacionalni varnosti. Skupina po besedah Kozmelja podpira predlog, po katerem bi Sova nabor pooblastil razširila vsaj s tajnim vstopom v prostor in tajnim snemanjem v njem, »kot je v drugih odgovornih evropskih demokratičnih državah«.
Tudi na tem primeru se je pokazalo, da lahko opozicija, če se ujameta desna opozicija in »nadkoalicijska« Levica, krepko zavreta zakonodajno delo manjšinske vlade.
Na seji Knovsa je direktor Sove Kozmelj dejal, da vse zahodnoevropske primerljive obveščevalno-varnostne službedržave članice EU že uporabljajo tajni vstop v prostor. »Če bomo mi smešni z izvajanjem takšnih ukrepov, potem sta smešni tudi MI6 in MI5 v Združenem kraljestvu, smešna bo tudi nemška BMD.« Kot primere, zakaj je potreben tajen vstop v prostor, je omenil eksplozivno sredstvo, ki bi se ga onemogočilo, ali denimo strelno orožje (z odvzemom igle), videlo bi se, kam je orožje šlo, razkrila bi se organizacija, tako pa »ostane pri nekem kurirju v hotelski sobi«. Pri operativnem delu Kozmelj opaža, »da se nekaterim drugim službam, ki imajo ta pooblastila, zdi nenavadno, da smo mi brez njih. Zato smo šibek člen v evropskem varnostnem prostoru.«
Sodni in politični (oziroma parlamentarni) nadzor pooblastil Sove bi dodatno okrepili z vzpostavitvijo okrepljenega strokovnega nadzora. V Knovsu se je poslanec Mahnič zavzel za to, da bi poslancem pri parlamentarnem nadzoru priskočili na pomoč strokovnjaki. Podobnega mnenja je tudi nekdanji šef Sove Iztok Podbregar, ki pa dvomi, da bi taka pooblastila Sove prestala zakonodajni postopek. Na osnovi strategije nacionalne varnosti bi bil namreč ustrezno spremenjen tudi zakon o Sovi.
