Marinšek, ki je bil imenovan v času (prve) Janševe vlade, je bil na položaju do 30. junija 2009. Nasledila ga je Caprirolova, ki je že po nekaj mesecih odstopila. Simoneti pa je bil prvi nadzornik od 20. novembra 2009 do 27. junija 2012.
V nadzornem svetu NLB so leta 2009 sedeli Rasto Ovin, Gregor Dolenc, Boris Škapin, Stojan Petrič, Andrej Baričič, Igor Masten, Riet Docx, Jan Vanhevel in John Hollows; slednji trije na predlog KBC, takratnega manjšinskega lastnika naše največje banke. Isti ljudje so sedeli v nadzornem svetu NLB tudi leta 2010, Gregor Dolenc je odstopil 18. julija 2010, za nadzornika pa sta bila imenovana še Jurij Detiček (od 30. junija 2010) in Anton Macuh (od 25. novembra 2010).
Upravo NLB je od 1. februarja 2004 do konca januarja 2009 vodil Marjan Kramar, znan po milijonski odpravnini. 1. februarja 2009 ga je nasledil Draško Veselinovič, ki je konec septembra odstopil, za njim pa Božo Jašovič, ki je bil na čelu NLB od 1. oktobra 2009 do 1. oktobra 2012. Poleg predsednikov je v upravi NLB sodelovalo tudi več članov, nekateri so delovali v več upravah.
Najdaljši staž med njimi je imel Matej Narat, ki je bil član uprave NLB od 16. julija 2002 do 30. novembra 2009. Skupaj z njim sta se poslovila še Miran Vičič in Alojz Jamnik, ki sta bila v upravo banke imenovana 16. julija 2007. Od takrat je bil član uprave tudi Belgijec Claude de Roose, ki pa je na položaju ostal do 15. maja 2011. Od 14. julija 2009 je bil član uprave NLB David Benedek, od 1. decembra 2009 pa še Marko Jazbec in Robert Kleindienst, prva dva sta se poslovila 31. decembra 2012, tretji pa leto dni prej.
Vsi ti ljudje so odgovorni za vse nepravilnosti, ki so se dogajale v naši največji banki. Uprava NLB v sestavi Draško Veselinovič (predsednik), Matej Narat in Miran Vičič (člana) je julija 2009 sprejela sklep o tem, da bi iranskega poslovneža oprostili plačila prilivne provizije, če bo promet na njegovem računu presegel deset milijonov evrov mesečno. In ker je iranski poslovnež na mesec opral milijone, je ta pogoj dosegal, zato ga je uprava pod vodstvom Boža Jašoviča s sklepom tudi oprostila tega plačila.
Zdaj se nekdanji predsedniki uprave NLB delajo nevedne, čeprav so aktivno sodelovali pri tem pranju denarja in kršitvi mednarodnega embarga Irana zaradi suma, da razvoj svojega jedrskega programa uporablja za izdelovanje atomske bombe. Poleg tega so za morebitno oškodovanje banke materialno odgovorni tudi vsi člani nadzornih svetov. V Sloveniji je veliko izbrancev, ki se čutijo poklicane za člane nadzornega sveta, da si izplačujejo sejnine, ko pa bi za škodo morali materialno in kazensko odgovarjati, vsi v en glas vpijejo, da o spornih zadevah niso bili obveščeni.
