Izvirni greh brezglavega zadolževanja seže v čas, ko je mandat končala prva vlada Janeza Janše, finančni minister je bil Andrej Bajuk. Javni dolg je znašal 22 odstotkov BDP, kar je najmanj v tem tisočletju (ob nastopu mandata leta 2004 je bil dobrih 27 odstotkov). V tem obdobju je dolg narasel za pol milijarde evrov oziroma v povprečju nekaj več kot deset milijonov evrov na mesec. Ker je bila gospodarska rast, se je dolg glede na BDP v resnici znižal za pet odstotnih točk. Finančni kolaps se je začel že prvo leto Pahorjeve vlade, ko se je dolg povečal za skoraj tri milijarde evrov, v treh letih vladanja pa je v povprečju naraščal na nekaj več kot 200 milijonov evrov na mesec. »Javnofinančna politika Slovenije je v zadnjih petih letih poosebljeno slaboumje. navezi Križanič-Pahor je v treh letih javni dolg uspelo povečati za osem milijard, dvojica Bratušek-Čufer bo v slabih dveh letih državo zadolžila za 14,4 milijarde evrov ali 40 odstotkov BDP,« pravi Bernard Brščič. Z njim se strinja tudi Luka Gubo, vodilni analitik v podjetju Finančni trgi: »Slovenija je še pred petimi leti bila ena od manj zadolženih držav v Evropski uniji in tudi na svetu, danes pa je stanje drugačno.«
Ko se je zdelo, da je neslavni rekord Pahorjeve vlade nedosegljiv, se nad Slovenijo zgrne katastrofa, ki sliši na ime Alenka Bratušek. To je bil neverjeten pospešek. Dolg danes narašča v povprečju 718 milijonov evrov na mesec, če k temu prištejemo še obresti, se približamo milijardi evrov na mesec. To je okoli 1,3 milijona evrov vsako uro. Povedano drugače. Bratuškova in Čufer sta slehernega državljana Slovenije zadolžila s hitrostjo 15 evrov na dan oziroma skoraj 60 evrov vsakega zaposlenega, če upoštevamo samo zasebni sektor gospodarstva.