Quod licet iovi, non licet bovi ali po domače kar je dovoljeno bogovom, ni dovoljeno govedu, tako so modrovali rajnki Rimljani, ki so bili razdeljeni na ugledne prebivalce višjega sloja in navadno rajo. Po vsem imperiju je bilo isto. Tudi v mestu Emona, ki ga današnji prebivalci imenujemo Ljubljana. In isto je še zdaj, pa ne samo v Ljubljani, ko govorimo o različnih vatlih. Celo v politiki na najvišji ravni.
Krasen primer različnih vatlov kaže poslanka SDS Anja Bah Žibert. Pred dvema letoma je takratnemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavila kup vprašanj, ker je na gospodarski forum v Davos letel z zloglasnim falconom, pot pa je stala dobrih 13tisoč evrov, kar naj bi bilo takrat nekajkrat več, kot če bi vladna delegacija letela z redno linijo. Med drugim jo je zanimalo, kdo vse je letel v Davos s falconom in koliko je polet stal z vsemi stroški skupaj (plače posadke itd.). Šarca je spraševala, kdo bo vse skupaj plačal in zakaj niso izbrali cenejše možnosti. Odgovore na vprašanja je dobila.
Prav je, da je zahtevala odgovore, ker morajo biti take reči transparentne, pri čemer pa se postavi vprašanje, ali ji je takrat res šlo zgolj za odgovore o porabi davkoplačevalskega denarja ali je bil njen pravi namen predstaviti Šarca in kompanijo kot ljudi, ki brezglavo zapravljajo davkoplačevalske evre. Bah Žibertova namreč danes Janeza Janše o vladnih poletih s falconom in stroških in podobno ne sprašuje, čeprav se večkrat podajo na pot s tem letalom. Niti o bistveno dražjih poletih z zasebnimi družbami ne sprašuje.
Vatli se, kot kaže, spremenijo, ko prideš iz opozicije na oblast in strankarski šef postane potnik na falconu. Merjenje z različnimi vatli pa zna biti silno zoprno. Če bo kak današnji opozicijski poslanec začel rogoviliti glede stroškov in premierjevih dragih poletov, bo Bah Žibretova vedoželjnemu poslancu težko očitala nagajanje vladi ali ga kakorkoli drugače okarala, kot je med vladajočimi in opozicijo v našem parlamentu navada.