V ozadju zadnje čistke v SLS, v kateri so iz stranke izključili nekdanjega dolgoletnega predsednika Marjana Podobnika, se skriva Peter Vrisk, vplivni človek z več funkcijami v kmetijstvu in državni svetnik. Novi predsednik SLS Marko Zidanšek ga je imenoval za člana izvršilnega odbora stranke in podpiral njegovo kandidaturo za predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice, čeprav je Vrisk nastopal s svojo Kmečko listo, Slovenska kmečka zveza SLS pa je imela svojega kandidata Branka Tomažiča. Ker se je v igro vpletel Podobnik in oblikoval koalicijo med kmečkimi društvi SLS, NSI in SDS, ki so nato podprli Cveta Zupančiča, Vrisk ni bil izvoljen, vodstvo SLS pa se je Podobniku maščevalo z izključitvijo.
Vse Vriskove funkcije in mastni zaslužki
Kmečko gozdarsko zbornico je vodil od leta 2000 do 2008, ko jo je prepustil Cirilu Smrkolju, nato jo je prevzel Zupančič, ki ga je zdaj skušal zamenjati na čelu zbornice. Vse od leta 1996 vodi tudi Zadružno zvezo Slovenije, kjer mu je letos na volitvah uspelo ubraniti položaj, zanimivo pa je, da je bil tudi tam njegov izzivalec Zupančič, ki je spopad izgubil le za nekaj glasov. Preko Zadružne zveze Vrisk obvladuje tudi Kapitalsko zadrugo, ki je 47,5-odstotna lastnica Deželne banke Slovenije, in po njej vse odvisne družbe, vključno s Semenarno Ljubljana. Vrisk je tako predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kapitalske zadruge, predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije (DBS) in še državni svetnik (predstavnik kmečkih interesov). V Zadružni zvezi je pred leti zaslovel z rekordno visoko plačo, ki naj bi dosegala 18 tisoč evrov, ta znesek so v zvezi zanikali, niso pa razkrili pravega. Iz poročila Zadružne zveze za leto 2008 izhaja, da so za plačo uprave namenili 218.461 evrov. Če to delimo z dvanajstimi meseci, dobimo 18.205 evrov. Toda v Zadružni zvezi so zatrjevali, da gre za izplačilo vseh treh članov uprave, kdo so ti trije, pa prav tako niso razkrili. Iz podatkov Ajpesa je razvidno le, da sta predsednik Peter Vrisk, direktor pa Bogdan Štepec. Po neuradnih podatkih naj bi Vrisk še vedno prejemal okoli 10.000 evrov plače, toda pravega zneska nam noče razkriti.
Prav tako prejema prihodke tudi v Kapitalski zadrugi, kjer je predsednik, Štepec pa direktor. Leta 2014 so stroški organov upravljanja znašali 50.888 evrov, koliko od tega je kanilo v žep Vrisku, spet ostaja poslovna skrivnost. Je pa zato uradno znano, koliko je prejel kot predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije in odvisnih družb. V letnem poročilu banke 2015 so navedeni podatki v tisoč evrih, iz njih izhaja, da je Vrisk kot prvi nadzornik prejel 14.000 evrov fiksnih prejemkov in 12.000 evrov variabilnih prejemkov, skupaj 26.000 evrov. Kot predsednik nadzornega sveta odvisnih družb pa še 7000 evrov fiksnih prejemkov in 5000 evrov variabilnih prejemkov, to je 12.000 evrov. Če seštejemo obe vsoti, je leta 2014 iz Deželne banke in odvisnih družb pokasiral okoli 38.000 evrov prejemkov. V Deželni banki je Vrisk kot prvi nadzornik še predsednik revizijske komisije in komisije za tveganja ter član kadrovske komisije. Odvisne družbe DBS so DBS Leasing, DBS Nepremičnine, Semenarna Ljubljana in DBS Adria. Ob Vrisku so člani nadzornega sveta Deželne banke še Marjan Janžekovič (19.000 evrov prejemkov), Ivan Lenart (16.000 evrov skupnih prejemkov) in Nikolaj Maver (16.000 evrov prejemkov). V odvisnih družbah sta nadzornika še Sonja Anadolli (10.000 evrov prejemkov) in Drago Martinčič (2000 evrov prejemkov). Podatki so, kot rečeno, iz letnega poročila DBS 2015.
Zaposlil svojega sina
Poleg tega je Vrisk kot državni svetnik lani prejel skupno 19.593 evrov bruto oziroma 14.250 evrov neto prejemkov za sejnine in delo z volilno bazo. Letos pa še 12.366 evrov bruto oziroma 8.994 evrov neto. Julija letos je prejel 2.108 evrov bruto oziroma 1533 evrov neto. V državnem svetu je vodja interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, pa član komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kako ob vseh teh funkcijah najde še čas za delo na svoji kmetiji na Ivenci pri Vojniku, ni nikomur znano. Nekateri pravijo, da so njegovi hlevi prazni, čemur se pravzaprav ne čudijo, saj tako že brez kmečkega dela pobere čez palec med 20 in 25 tisočakov na mesec. Večino časa pa menda tako ali tako preživi v brunarici na Krvavcu, ki je v lasti Zadružne zveze in naj bi bila prenovljena po njegovem ukazu in okusu. V anonimki, ki se je pojavila pred volitvami v Zadružno zvezo, je naveden tudi podatek o Vriskovem službenem avtomobilu, šlo naj bi za bel BMW 5 v vrednosti 100.000 evrov. Podatek smo hoteli preveriti pri Vrisku, a nam na vprašanja ni odgovoril.
Anonimka navaja tudi nekatere sporne zaposlitve v Deželni banki, kjer je Vrisk prvi nadzornik. Tako naj bi na mesto pravnika zaposlil svojega sina Mitjo Vriska – brez izkušenj in brez pravosodnega izpita, z istega delovnega mesta pa so odslovili izkušeno pravnico. Na mesto direktorja Sektorja podpore poslovni mreži je prišel Tevž Korent, ki menda nima potrebnih izkušenj iz bančnega poslovanja. Po drugi strani ima dobre politične zveze: pred tem je bil desna roka nekdanjega predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča (nekdanjega poslanca LDS) in eden izmed oseb v volilnem štabu Stranke Mira Cerarja leta 2014. Naslednja politična zaposlitev naj bi bil Luka Ilc, ki je član izvršilnega odbora stranke SLS, v nepremičninskem sektorju. Na mesto direktorja Poslovne enote osrednja Slovenija je prišel Srečko Korber, ki je bil pred tem kot član uprave Gorenjske banke kazensko ovaden zaradi zlorabe položaja in oškodovanja banke.
Na mestu direktorja službe za upravljanje kadrov in organizacijo pa so zaposlili odpuščenega predsednika uprave Hranilnice Lon Teodorja Žepiča, ki je bil pred tem prav tako eden od vodilnih ljudi v Gorenjski banki. Trenutno se ukvarja z novimi pogodbami za zaposlitev vseh delavcev v DBS, s katerimi jim bodo ponovno znižali že tako najnižje plače v bančnem sektorju v Sloveniji. Hranilnica Lon je leta 2014 dala Zadružni zvezi kredit v višini 1,4 milijona evrov za dokapitalizacijo DBS. Hkrati so v DBS izplačevali zelo visoke odpravnine, da so se lahko znebili nekaterih drugih ljudi. Po letnem poročilu DBS so lani stroški odpravnin znašali 212.000, leta 2014 pa 109.000 evrov. Po anonimki naj bi od leta 2009 v DBS izplačali več kot milijon evrov odpravnin za odpuščene delavce.
Deželna banka v srbske roke?
Toda to še zdaleč niso glavni problemi Deželne banke. Po uradnih podatkih banke je Kapitalska zadruga, ki je 47,5-odstotna lastnica DBS, zadolžena za 10.853.797 evrov posojila, ki ga je najela od avstrijske banke BKS. Gre za dve posojili, prvo posojilo v višini 9.853.797 evrov zapade 30. septembra prihodnje leto, drugo pa istega dne leta 2021. Prvo posojilo je zadruga najela leta 2007, da je lahko sodelovala pri dokapitalizaciji banke, drugo pa pri vnovični dokapitalizaciji banke leta 2014. Težava je, ker je vrednost delnice vsako leto manjša, Kapitalska zadruga pa je medtem izgubila prihodke iz denacionalizacijskih postopkov ter dividende iz DBS, ki jih zaradi slabega poslovanja ne izplačujejo. Tako se neuradno že ve, da do navedenega roka ne bo odplačala posojila BKS, ta pa menda že išče kupca za delež, ki ga bo takrat zasegla v Deželni banki. Eden od potencialnih kupcev naj bi bil srbski tajkun Miodrag Kostić, ki ima v Sloveniji v lasti hotel Kempinsky Portorož. Kostić je trenutno drugi najbogatejši poslovnež v Srbiji, je ustanovitelj in lastnik MK Group raznolikega holdinga ter se osredotoča predvsem na kmetijsko dejavnost.
Če bo DBS prišla v roke srbskega tajkuna, bo to še hujši udarec za slovensko kmetijstvo kot prodaja Ljubljanskih mlekarn hrvaškemu Dukatu, ki je del francoske skupine Lactalis. Čeprav se je Vrisk hvalil s kupnino, ki naj bi jo zbrale zadruge za nakup večinskega deleža v mlekarnah, se potem to ni zgodilo. Namesto tega je Zadružna zveza kupila Kmečki glas, v katerem zdaj pišejo veliko prijaznejše članke o Petru Vrisku. Vsaj glede tega se jim je naložba izplačala. Podobna usoda verjetno čaka tudi Semenarno, ki je v prisilni poravnavi. Iz poročila o izvajanju finančnega prestrukturiranja, ki ga je Semenarna poslala okrožnemu sodišču v Ljubljani, je razvidno, da ji prihodki upadajo, njene dolgoročne obveznosti pa znašajo več kot 25 milijonov evrov. Poznavalci razmer dvomijo, da bo bodo obveznosti do banke kdaj poplačane, tako da Vrisk s financiranjem Semenarne izčrpava DBS, na koncu bodo morali prodati obe. Slišati je, da naj bi Vrisk že našel možne italijanske kupce okoli 70- odstotnega deleža Deželne banke, a so menda ponudbo zavrnili, ker naj bi Vrisk prodajo povezoval s tem, da bi ostal predsednik njenega nadzornega sveta.
Financiranje kampanje Mira Cerarja
V omenjeni anonimki tudi navajajo, da naj bi Vrisk (po Zadružni zvezi ali Deželni banki) financiral politično kampanjo sedanjega predsednika vlade Mira Cerarja. Resničnosti te informacije nismo mogli preveriti, saj Vrisk ni odgovoril na nobeno naše vprašanje (o njih je bil obveščen telefonsko in pisno). Omenili smo že zaposlitev Tevža Korenta na DBS, ta je sodeloval v volilni kampanji Mira Cerarja. Po Korentu naj bi imel Vrisk zvezo do Cerarja, slednjega naj bi tudi večkrat videli na kmetijskih prireditvah v družbi z Vriskom. Ob tem je treba spomniti na izjavo nekdanjega kandidata za predsednika SLS Damjana Medveda, da mu je Vrisk pred kongresom SLS jeseni 2014 ponujal podporo za predsednika stranke, če bi se mu čez nekaj mesecev umaknil, da bi lahko SLS združil z SMC. V istem času je združitev kot smiselno na nacionalni televiziji označil tudi Gregor Golobič, nekdanji prvak Zares, zdaj eden najvplivnejših stricev iz ozadja na politični levici. Očitno res potekajo pogovori v tej smeri. Čas bi bil, da Vrisk pojasni vsa ozadja in odgovori, koliko so njegovi politični načrti povezani z ohranitvijo njegovih mastno plačanih funkcij.