V Sindikatu kmetov Slovenije so se ob približevanju konca letošnje katastrofalne žetve pšenice odločili, da sprožijo postopke za organizacijo t.i. protesta iz obupa. Glavni razlog so slabe razmere v kmetijstvu, ki jih je omenjena žetev le še poslabšala. Poleg tega se že oblikuje tudi skupina za izhod iz krize za kmetijstvo.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal tajnik sindikata Jernej Redek, je bila že lanska setev ena najdražjih doslej, letos pa je sledila še ena najslabših žetev pšenice. To je še dodatno udarilo po kmetih, ki se že od jeseni 2007 soočajo z močnim zviševanjem vhodnih stroškov, še posebej pri mineralnih gnojilih in močni krmi, ter hkratnim zniževanjem ali stagniranjem odkupnih cen pri več pridelkih. Najbolj so izpostavljeni profesionalni kmetje, ki jim je kmetijstvo edini dohodek - po nekaterih podatkih je v Sloveniji okrog 20.000 tržno usmerjenih kmetij.
Žetev pšenice je letos v Sloveniji katastrofalna posebej zaradi tritedenskega deževja oziroma t.i. moče v času žetve. Zaradi tega je letina tako po količini kot kakovosti zelo slaba, pojavlja se kaljenje v klasu, pa tudi bolezen fuzarioza. Velik delež pšenice, za katero so kmetje pričakovali, da bo sodila v razred krušne pšenice, je tako padel v kakovostni razred C, ki ga odkupovalci in mlinarji v Sloveniji enačijo s krmno pšenico.
Kmet lahko pri pšenici, ki jo je pridelal z namenom, da bo krušna, a je zaradi moče padla v razred krmne pšenice, ob letošnji odkupni ceni zabeleži tudi do 100 evrov izgube na tono. V sindikatu skupno škodo zaradi moče ocenjujejo na več kot šest milijonov evrov, ker bo več pšenice namenjene za krmo, pa posledično pričakujejo tudi padec cen koruze.
Zaradi vsega tega so v sindikatu kmetov že sprožili postopke za organizacijo protesta, na katerem bi državo opozorili na nevzdržne razmere v kmetijstvu. V kakšni obliki in kdaj naj bi potekal, še ni točno določeno, če pa se razmere ne bodo začele obračati na bolje, bo najverjetneje organiziran že jeseni, je povedal predsednik sindikata Roman Žveglič.
Poleg tega pa so v sindikatu na zadnji seji izvršilnega odbora in koordinacijskega sveta sprejeli sklep, da se ustanovi skupina za izhod iz krize za kmetijstvo. V to skupino bodo povabljeni predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, in strokovnjaki s področja kmetijstva, predvsem agrarni ekonomisti. Povabila omenjenim je sindikat že poslal, nabor članov skupine bo verjetno znan že prihodnji teden.
Namen ustanovitve skupine je priprava ukrepov za izhod iz krize ter doseči večjo pogajalsko moč do vlade, saj je bil njen dosedanji odziv po oceni sindikata nezadosten. Številni predlogi kmetov, na primer glede izključitve plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje iz obdavčitve, so bili namreč upoštevani šele naknadno, po ostrem protestiranju. Skupina naj bi oblikovala predloge za pomoč kmetom, o njih pa naj bi nato spregovorili z vlado. V sindikatu upajo, da bi se to zgodilo že do gornjeradgonskega kmetijskega sejma konec avgusta.
V sindikatu so sicer ža danes napovedali, da bodo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije od ministrstva za kmetijstvo zahtevali, da vladi predloži akt, v katerem bo moča v skladu s predpisi EU opredeljena kot elementarna nesreča. Pri tem od vlade pričakujejo, da bo takšen predlog nevladnih kmetijskih organizacij podprla in intervenirala ter s tem pomagala kmetom pri jesenski setvi.
Poleg tega od vlade zahtevajo, da v zakon o jamstveni shemi za fizične osebe vključi tudi kmete, kot možnost omenjajo tudi odpis obveznosti plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Dogaja se namreč, da kmetje ne plačujejo teh prispevkov, ker sredstva za to raje namenijo za ohranitev pridelave, v upanju, da bodo nekako preživeli do izboljšanja razmer. Če pa se vmes zgodi kakšna nesreča, so brez zavarovanja in zato v še bolj težavnem položaju.