Klemen Jaklič: Ameriška javnost bi me označila za liberalnega sodnika

Med drugim je Jaklič navedel tudi nekaj profesorjev z ameriške univerze Harvard in britanske univerze Oxford, ki veljajo za svetovne avtoritete na področju več področij prava in so predsedniku Borutu Pahorju napisali podporo k njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika.

Ker so mu dominantni mediji večkrat očitali izpostavljanje v zadevi Patria, je poudaril, da se je oglasil izključno zaradi grobih kršitev človekovih pravic v tem sojenju. Ljudje z akademskega pravnega področja, posebej s področja ustavnega prava, so se dolžni v takšnih primerih izpostaviti in povedati, da gre za kršitve, če jih zaznajo. Zanje velja ravno obratno kot za sodeče sodnike- ti se v tekočih zadevah ne smejo izrekati, akademiki pa se morajo, če gre za branjenje človekovih pravic.

»Človekove pravice so sveta stvar, bojte se tistega, ki ostane tiho, ko bi jim moral stopiti v bran«, je opozoril Jaklič. Glede svojih zapisov na tviterju se je vprašal, zakaj nihče ni opazil na primer tistih, ki so šli v podporo človekovim pravicam izbrisanih. S tem v zvezi pravi, da ve, »kaj pomeni biti drugi v tuji državi«, vrsto let namreč večino svojega časa prebije v ZDA, kjer se je uveljavil kot predavatelj na najboljši univerzi Harvard.

Glede svojega odnosa do »malih« ljudi je razložil, da je soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč, ki deluje v sodelovanju z varuhinjo človekovih pravic, pomagali so že stotinam ljudi. Še enkrat je opozoril na grobo kršitev človekovih pravic, ki jo je v zadevi Patria zagrešil donedavni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, s tem, ko je v govoru napadel stranko na sodišču (Janeza Janšo, op.p.), o kateri je še tekel postopek in je kasneje o njej celo odločal.

Doktrina Evropskega sodišča za človekove pravice je jasna, njegovo ravnanje je krnilo vladavino prava, dodaja Jaklič. Na vprašanje, ali bi ga v strokovnih pravniških krogih v ZDA šteli za liberalca ali konzervativca, pa je pojasnil, da ima liberalna stališča, njegovi prijatelji v Sloveniji s podobnimi stališči se zgolj čudijo nekaterim medijem, ki ga želijo prikazati v povsem drugačni luči.

Po njegovih besedah je razlog za relativno pogosto obravnavo in obsodbo Slovenije na Evropskem sodišču za človekove pravice tudi preslabo poznavanje ustavnega prava v slovenskem rednem sodstvu, ustavno sodišče pa zadeve večkrat ne presoja vsebinsko, ampak zgolj proceduralno.

Med ustavnimi sodniki v več mandatih opaža primanjkljaj strokovnjakov s področja ustavnega prava, sicer pa dosedanje delo ustavnega sodišča ocenjuje kot dobro, sprejeli so nekaj zelo pomembnih sodb.

Jaklič: Nikoli nisem delal za nobeno stranko

"Nekateri kandidati so pisali programe strank, pa to nikogar ni motilo. Jaz nisem nikoli delal za nobeno stranko," je v predstavitvi javnosti povedal kandidat za ustavnega sodnika, predavatelj na ameriški univerzi Harvard, Klemen Jaklič. Njegovi dosedanji poskusi vrnitve v Slovenijo niso bili uspešni, pravi.

Jaklič je danes spregovoril tudi o svojih preteklih javnih komentarjih sodnih postopkov. Poudaril je, da je naloga vsakega akademskega ustavnega pravnika, da opozarja na kršitve človekovih pravic, ter poudaril, da nikoli ni bil član kake politične stranke.

"Nikoli nisem bil član nobene politične stranke, nikoli nisem delal za nobeno stranko, nisem pisal strankarskih programov, nisem bil osebni prijatelj kakega strankarskega veljaka. Sem pa na glas povedal, če je v kakem postopku šlo za kršitve s področja človekovih pravic. Oddaljenost od Slovenije mi je to omogočala," je v uvodu svoje današnje predstavitve dejal Jaklič.

Ob tem je izpostavil, da so v nasprotju z njim nekateri drugi kandidati za mesta, za katera se je potegoval tudi sam, dejansko bili člani strank ali v dolgoletnem prijateljstvu s strankarskimi veljaki.

Jaklič je danes poudaril, da si ne dovoli kakršnih koli pritiskov s strani politike. "To ni vprašanje zame, to je vprašanje za politike," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali ga moti, da je v javnosti označen kot kandidat SDS.

Na novinarsko vprašanje, ali bi ga v ZDA obravnavali kot liberalca ali konservativca, je dejal, sam "ne bi lepil nalepk nase". Ni namreč zavezan nobeni nalepki. Glede na podporo uglednih profesorjev s Harvarda, "ki so bolj levo liberalni, bi rekel, da bi me ameriška javnost označila za liberalnega sodnika". Dodal je še, da v ZDA nikoli ni delal s konservativci.

"Kot pravnik s področja človekovih pravic sem bil glasen pri kršitvah in zaradi kršitev človekovih pravic. To je imanentna dolžnost pravnikov iz akademske sfere, sploh če so s področja prava človekovih pravic. Na njih je, da opozarjajo na kršitve, da so učinkoviti psi čuvaji zoper kršitve ali potencialne kršitve. Za akademske pravnike velja nasprotno kot za sodnike, za katere velja, da se morajo vzdržati sodb v zadevah, ki jih sodijo ali bi jih lahko sodili," je dejal.

Tako danes Jaklič tudi ni želel komentirati nekaterih konkretnih sodnih zadev. Pojasnil, da je "v vicah" postopka imenovanja za ustavnega sodnika, zato se želi že obnašati kot sodnik in se bo komentarjev vzdržal. Na vprašanje, ali bo ukinil svoj twitter račun, svoja mnenja je namreč objavljal prav tam, pa je dejal, da se bo o tem še odločil.

Jaklič ocenjuje, da ustavno sodišče "prevečkrat odloča proceduralno namesto vsebinsko in zato kak primeru uide". Verjame, da bo lahko s svojim širokim poznavanjem ustavnega prava veliko prispeval k temu, da bodo odločitve ustavnega sodišča še bolj utemeljene, kot so bile do zdaj.

Glede komentiranja odločitev sodišča s strani politike je Jaklič mnenja, da "politika skuša sicer relativizirati ustavno sodišče, kadar ji kake odločitve niso všeč". "Če se ne spoštuje relativno normalne odločitve, je to katastrofa za državo. Ko pa gre za odločitve, ki so v nasprotju z 200-letno tradicijo ustavnega prava na zahodu, pa je dolžnost vseh, tudi državljanov in politike, da o tem govorijo in se temu zoperstavijo," je dejal.

Dosedanje delo ustavnega sodišča je sicer po oceni Jakliča "ena najsvetlejših točk v zgodovini države".

Dotaknil se je tudi v zadnjem času pogosto aktualnega vprašanja migracij in človekovih pravic. "Moje stališče je precej jasno. Tu gre za klasično vprašanje trka dveh pravic, pravic migrantov ter vprašanje obstoja demokracije. Moj generalni pristop je, da je treba upoštevati oba. Ravno ustavno sodišče ter evropski sodišči v Strasbourgu ali Luksemburgu lahko ustavita ta vlak, odvisno od njihove vizije ter od tega, ali imajo dovolj glasov," je dejal.

Knez: "Najbolj pomembno je spoštovanje sodb."

Nagibam se k mnenju, da komentiranje ustavnih sodnih odločb ni primerno, je povedal kandidat za ustavnega sodnika, profesor na pravni fakulteti v Mariboru, Rajko Knez. Ta je v svoji današnji javni predstavitvi opozoril na veliko število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Slovenijo, pa tudi na nevarnost pavšalnega kritiziranja sodstva. "Najbolj pomembno je spoštovanje sodb."

Ustavno sodišče je varnostna mreža, prek katere napake ne bi smele doseči strasbourškega sodišča, pravi o vlogi ustavnega sodišča. Da do tega vseeno prihaja, po njegovem pomeni, da "imamo rezervo".

Knez je danes izpostavil, da je Slovenija doslej prejela že okoli 340 obsodilnih sodb na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je po številu sodb na prebivalca veliko. Ta številka je toliko večja zaradi številčnosti sodb glede izbrisanih, je dodal, a ob tem izpostavil, da take "doktrinarne" rešitve služijo kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo namreč ni otok, popolnoma neodvisen od drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila.

Kot je dejal danes, je odločbe ustavnega sodišča vedno rad prebiral in je med njimi ter sodbami rednih sodišč včasih velika razlika. Poudaril je, da ustavno sodišče ne gleda na interese strank, ampak na interese prava. To zagotavlja strokovnost odločitve, za kar se je, tako Knez, tudi sam vedno prizadeval.

Na vprašanje, ali je Slovenija v "neki ustavni krizi izvrševanja ustavnih odločb", je ocenil, da sicer ne moremo govoriti o krizi, "je pa nekaj ustavnih odločb odprtih že lep čas". Zakonodajna in izvršna veja oblasti bi te odločbe zagotovo morali izvršiti, je dejal.

Glede komentiranja mnenj ustavnega sodišča s strani politike Knez meni, da tekom postopka politik sicer lahko komentira neko zadevo, "glavno pa je, da se jih spoštuje". Poudaril je sicer, da je slovenski pravni sistem izredno mlad ter da nimamo take pravne kulture kot kake starejše države. "Smo v razvoju. 'Črne Pike', ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, so problemi, ki jih neke tradicionalno izoblikovane pravne skupnosti nimajo. Pri takih vprašanjih je treba ustavnemu sodišču dati primat, da usmerja," je dejal Knez in ob tem poudaril, da je prav zaradi tega pri komentiranju dela ustavnega sodišča na mestu "prava mera".

V svojem nastopu se je večkrat dotaknil EU. Opozoril je, da "vstopamo v obdobje dezintegracije, države se umikajo iz EU, ne želijo več bit članice evropskega sodišča za človekove pravice ... Ta proces je za EU nevaren. To je en večjih izzivov", je dejal.

Dotaknil se je ponedeljkove izjave kandidata za ustavnega sodnika Mateja Accetta, da ustavno sodišče ne sme biti akter družbenih sprememb, ampak "zgolj dosledni varuh ustavnega reda". Kot je dejal, je ob tej izjavi "zastrigel z ušesi". Pravo namreč jemlje kot "kulturno-socialni fenomen, pravo soustvarja družbo, čeprav izredno počasi". "Če ustavno sodišče posega v doumevanje prava, če postavlja okvire, mislim, da posega tudi v kulturni fenomen. Je pa to vedno res zgolj na dolgi rok, ko se neka doktrinarna odločitev zasidra v generacije", je dejal.

Kot pravi, pri novih generacijah pogreša nek odnos, tudi do vrednot EU: "Pri mlajših generacijah pogrešam zavedanje o vrednotah miru, prostega gibanja, ki nam jih je v 50. letih prejšnjega stoletja, na pragu nove velike vojne, dala EU." Kot je dejal Knez, sam verjame v EU: "To je sistem, ki še danes čudovito deluje, težava je v tem, da smo se iz enotnega gospodarskega trga premaknili na politično združevanje. A dokler bomo videli ekonomski interes v združevanju Evrope, tako dolgo bo živela EU," je prepričan.

Knez je v igro za ustavnega sodnika prišel kot t. i. zunanji kandidat, ki ga lahko kot svoj predlog predlaga predsednik republike. Kot je pojasnil danes, se sam nikoli ne bi prijavil, ker pač ni tak. Priznal je, da se je že kdaj poigraval s to mislijo, a bolj za čas pred upokojitvijo.