Kitajski Zoran Janković

Najbogatejši Kitajec Liang Wengen bo naslednje leto kandidiral v centralni komite kitajske komunistične partije. 55-letni industrijalec, prvi mož družbe Sany Group, je na vrhu lestvice najbogatejših Kitajcev, ki sta ju izdelala reviji Forbes in Hurun, njegovo premoženje pa se ocenjuje na 9,3 milijarde oziroma 10,7 milijarde ameriških dolarjev. Potem ko je uspešno opravil kvalifikacijske preiskuse, se bo lahko potegoval za nadomestnega člana centralnega komiteja. Gre za zelo pomemben organ v komunistični hierarhiji  odločanja, ki se izbira vsakih pet let, poleg 200 polnopravnih članov izberejo še 150 nadomestnih članov centralnega komiteja kitajske partije. Ti izmed sebe izberejo politbiro, kateremu predseduje predsednik partije in države Hu Jintao. Liang je postal član partije leta 2004, takrat je bil tudi izvoljen za poslanca v kitajski ljudski skupščini, tri leta pozneje pa je bil delegat na kongresu kitajske komunistične partije.

Zgodba najbogatejšega kitajskega industrijalca v mnogočem spominja na slovenske razmere. Tudi pri nas so se mnogi nekdanji komunisti preobrazili v nove kapitaliste in se povrhu vsega borijo za socialistične ideale. To še posebej velja tudi za najbogatejšega slovenskega politika Zorana Jankovića, katerega premoženje je revija Manager ocenila na 17,1 milijona evrov, zaradi česar na lestvici najbogatejših Slovencev zaseda 56. mesto kot edini izmed politikov na njej. 58-letni ljubljanski župan je na sobotnem ustanovnem kongresu stranke Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija vzkliknil komunistično parolo „Delu čast in oblast!“ Povrhu vsega so Jankovića za mandatarskega kandidata inavgurirali prav zadnji predsednik slovenske komunistične partije Milan Kučan, zadnji predsednik socialistične republike Slovenije Janez Stanovnik, zadnja socialistična županja Ljubljane Nuša Kerševan in še mnogi drugi nekdanji vodilni slovenski partijci.

Zoran Janković bo lahko navdih tudi za Lianga Wengena, ki se bo za zdaj zadovoljil zgolj s položajem člana centralnega komiteja kitajske komunistične partije. Morda pa ima tudi sam višje cilje in bo nekoč tudi sam kandidiral na položaj prvega moža v državi.