Kitajski lastniki omejili dostop do Aerodroma Maribor

"Služnost na zemljiščih v okolici mariborskega letališča, ki so v lasti Aerodroma Maribor, je v zemljiški knjigi urejena," so prejšnji teden v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za infrastrukturo. A je to po informacijah spletnega portala 24ur še vedno pod vprašajem.

Ministrstvo je sicer včeraj za STA ponovilo, da "je služnost urejena in je tudi nesporno vpisana v zemljiško knjigo". "Morebitni spori glede tega se urejajo po pravni poti," so dodali.

Na ministrstvu zato pričakujejo, da bo letališče še naprej obratovalo neovirano. Kot ocenjujejo, pa Kitajci, "ki so pogodbo iz nam nerazumljivih razlogov enostransko prekinili, s temi dejanji skušajo onemogočiti delovanje mariborskega letališča in svoje interese uveljavljajo v škodo interesov Republike Slovenije".

Letališče je včeraj obratovalo normalno, so medtem za STA pojasnili na državnem inženirskem podjetju DRI: "Nameščene table ne ovirajo oziroma onemogočajo poslovanja letališča."

DRI je prejšnji teden prevzel upravljanje mariborskega letališča, saj je prejšnji upravljavec Aerodrom Maribor, ki je od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, prekinil najemno pogodbo.

Po četrtkovem fizičnem pregledu na letališču je Javna agencija za civilno letalstvo RS izdala DRI dovoljenje za poskusno obratovanje letališča, zato je to v petek po enodnevnem zaprtju ponovno začelo obratovati.

Pridobivanje obratovalnega dovoljenja po pisanju 24ur ni šlo brez težav. Po informacijah njihovih virov DRI še pred nekaj dnevi ni izpolnjevala nekaterih pogojev za obratovalno dovoljenje, predvsem zaradi nejasnosti glede opreme.

Letališče naj bi bilo v upravljanju DRI najkasneje do konca leta 2020, v vmesnem času pa naj bi ministrstvo za infrastrukturo poiskalo trajno rešitev.

Ministrstvo za infrastrukturo je v sporočilu za javnost prejšnji teden zanikalo navedbe, da naj bi Aerodrom Maribor prekinil najemno pogodbo, ker se vlada oziroma ministrstvi za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor niso držali dogovora o sprejetju državnega prostorskega načrta (DPN) za podaljšanje vzletno-pristajalne steze na mariborskem letališču do marca 2018, kar naj bi se z lastniki Aerodroma Maribor dogovoril nekdanji državni sekretar ministrstva za infrastrukturo Jure Leben.

"Morebitni dogovori nekdanjega državnega sekretarja Lebna z nekdanjimi najemniki letališča niso del najemne pogodbe ali drugih pogojev, pod katerimi je Aerodrom Maribor sklenil najemno pogodbo. Rok, v katerem mora biti sprejet DPN, pa tudi nikoli ni določen vnaprej in ga ni mogoče napovedati. Gre za dolgotrajne postopke, ki lahko trajajo več let," so zapisali.

"Državni prostorski načrt za Letališče Edvarda Rusjana Maribor je sicer v pripravi, proces med drugim traja tudi zaradi nadomeščanja kmetijskih zemljišč ter posega na vodovarstveno območje," so dodali.

Družba SHS Aviation, ki je v lasti kitajskega kapitala, je kupila Aerodrom Maribor v začetku leta 2017 od Delavske hranilnice, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo. A velikopoteznih načrtov z večstomilijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili in letališče je, ko gre za redne linije ali tovorni promet, bolj ali manj samevalo.