Prvič v zgodovini demokratične Slovenije se je zgodilo, da nacionalna RTV ne bo soočila dveh največjih favoritov volitev. Premier Janez Janša je kot predsednik SDS vabljen na soočenja parlamentarnih strank, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pa na soočenje neparlamentarnih strank.
Še več, generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je v nasprotju z mnenjem pravne službe razglasil novo stranko Naša dežela Aleksandre Pivec za parlamentarno, ker sta k njej pristopila dva nekdanja poslanca Desusa. Po drugi strani pa je Gibanje Svoboda razglasil za neparlamentarno, čeprav na njeni listi kandidirata dva nepovezana poslanca, ki sta bila izvoljena na listi SMC.
Samopašno je razglasil Našo deželo za delno pravno naslednico Desusa, čeprav ta stranka ni razpadla in še vedno sodeluje na volitvah. Neuradno je slišati, da naj bi to zahteval Janša, ki si želi Pivčevo v svoji novi vladi, zanjo naj bi lobiral tudi njen programski svetnik Andrej Prebil. Zakon o RTVS pa kot parlamentarne opredeljuje politične stranke, »ki so zastopane v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu.« Tej opredelitvi torej ustrezata tako Gibanje Svoboda kot tudi Naša dežela.
Parlamentarne stranke imajo v skladu z zakonom pravico do enakih pogojev za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj, neparlamentarne pa do tretjino časa vseh predstavitev, pri čemer morajo imeti enakopravne pogoje za svojo predstavitev. Zato se je RTV Slovenija odločila, da parlamentarnim strankam omogoči soočenja ob ponedeljkih in četrtkih, neparlamentarnim pa samo ob četrtkih. Problem pa je čas soočenja, saj so ta za prva ob 20. uri, za druga pa ob 17.50, ki je veliko manj ugoden termin.
Na POP TV je včeraj Janšev namestnik Aleš Hojs javno obljubil, da se bo premier na eni od televizij soočil z »elektro oligarhom«, kot je označil Goloba.
Kljub temu je bilo vse doslej omogočeno, da so se vse stranke soočile na skupnem soočenju. Denimo, pred volitvami leta 2011 so na TV Slovenija omogočili soočenja parlamentarnih in neparlamentarnih strank po žrebu, tako da je ena polovica sodelovala na enem, druga pa na drugem soočenju skupaj s parlamentarnimi strankami. Tako sta se lahko s takratnim premierjem Borutom Pahorjem (SD) in prvakom opozicije Janezom Janšo (SDS) soočila tudi Gregor Virant (DL) in Zoran Janković (PS).
Pred volitvami 2014 in 2018 so organizirali skupno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank v prvi in zadnji oddaji. Tako je lahko poznejši premier Miro Cerar nastopal na dveh soočenjih na TV Slovenija, res pa takrat ni bilo prvaka SDS Janeza Janše, ki je moral v zapor zaradi sodbe v zadevi Patria. Sta pa se prvaka obeh strank pomerila v oddaji tik pred začetkom volilne kampanje, pozneje pa je SDS na soočenjih zastopal podpredsednik stranke Zvone Černač.
Tudi na soočenjih leta 2018 je Marjan Šarec lahko dvakrat nastopal ob boku takratnega premierja Mira Cerarja in izzivalca Janeza Janše. Spomnimo se zadnjega soočenja, na katerem je kandidat Bojan Požar očital Šarcu tajna srečevanja z Janšo, ki jih je nato slednji potrdil.
Takšnega spektakla pred letošnjimi volitvami ne bomo doživeli, saj se na TVS Janša in Golob ne bosta srečala. Morda na POP TV, kamor sta vabljena oba, včeraj je Janšev namestnik Aleš Hojs javno obljubil, da se bo premier na eni od televizij soočil z »elektro oligarhom«, kot je označil Goloba.
Toda ključno je vprašanje, ali so soočenja sploh zakonita. Zato so v Gibanju Svoboda vložili tožbo na upravno sodišče, do razrešitve spora pa bodo bojkotirali vsa predvolilna soočenja na RTVS. Sodišče lahko z začasno odredbo določi, da morajo tudi neparlamentarnim strankam omogočiti udeležbo na skupnih soočenjih s parlamentarnimi strankami.
Sploh pa Gibanju Svoboda, ki ima tako kot Naša dežela svoje poslance v državnem zboru. Verjeti je, da so vse neparlamentarne stranke »kolateralno« oškodovane prav zaradi tega, ker na volitvah nastopa tudi Golob, s katerim pa se premier Janša ne želi soočiti.