Nedavno sem končal raziskovalni program na univerzi v Buckinghamu, zelo visoko ocenjeni univerzi v Združenem kraljestvu. Zanimal me je napredek preoblikovanja gospodarstva in družbe iz totalitarnega sistema v večstrankarski sistem prostega trga. To je bila tako velika sprememba, da številni ljudje v svobodnih demokracijah niso povsem razumeli, kaj vse je bilo zanjo potrebno: do spremembe je prišlo v skoraj vsakem vidiku družbe.
Kot del raziskovalnega programa sem opravil mnenjsko raziskavo pri številnih glavnih akterjih v času osamosvojitve. Za primerjavo sem vključil manjše število pripadnikov splošne javnosti, tujce, ki Slovenijo dobro poznajo, in nekaj čeških državljanov. Vprašanja sem poslal 81 ljudem. Odgovorilo jih je 79, vključno z visokimi politiki, sodniki, poslovneži, novinarji, odvetniki, duhovniki, bankirji in diplomati. Če so želeli, so lahko ostali anonimni. Takšnih je bilo 53 odstotkov. Izmed 79, kolikor jih je odgovorilo na vprašanja, je bilo 63 Slovencev, pet Čehov in 11 drugih tujcev.
Okoli polovica anketiranih je bila mlajša od 45 let, polovica pa starejša.
Poudariti moram, da raziskava ni bila mišljena kot znanstvena raziskava javnega mnenja, marveč sem želel pridobiti instinktivni odziv sodelujočih, zato je imelo veliko vprašanj možnost odgovora z da ali ne. Tisti, ki so želeli, so lahko dodali komentarje. Vprašanj je bilo le 18. Nanja so lahko odgovorili v desetih do 15 minutah.
Pogosto rezultati niso bili veliko presenečenje, drugič spet pravo odkritje. Odkritje so bili zato, ker 25 let po vrnitvi v večstrankarsko demokracijo obstajajo veliki zadržki glede vladajočih demokratov.
Izraženo v odstotkih je bilo največ negativnih mnenj glede naslednjih tem:
- 96% jih je dejalo, da kršitve človekovih pravic niso bile kazensko preganjane
- 90% jih meni, da sodišča niso povsem neodvisna.
- 90% jih je dejalo, da je preveč birokracije.
- 86% jih meni, da se država ni dovolj umaknila iz gospodarstva.
- 85% jih meni, da finančne institucije, še zlasti Banka Slovenije in banke na splošno, niso neodvisne od političnega vmešavanja.
- 84% jih meni, da novinarstvo ni svobodno in uravnoteženo.
- 82% jih meni, da v šolah zgodovina totalitarnega režima ni v celoti obdelana.
To so neverjetno visoki odstotki po 25 letih.
Na vprašanje, ali je končana tranzicija iz komunizma v pluralno demokracijo, je prevladalo mnenje, da je uspešnost le 75-odstotna ali manjša.
Na vprašanje, ali bi moral biti izveden postopek lustracije, jih je 78 odstotkov odgovorilo pritrdilno. To kaže na nezadovoljstvo s tem, da so še vedno prisotne stare elite.
Ko primerjamo pripombe tujcev glede Slovenije in Čehov glede njihove lastne države, vidimo, da imajo tujci na splošno bolj pozitivno mnenje od Slovencev in da so Čehi bolj zadovoljni s svojo tranzicijo. Logičen odziv na te rezultate je, da tujci ne opazijo vplivov iz ozadja, iz preteklosti. Čehi so imeli lustracijo in njihovo gospodarstvo je v smislu kupne moči nedavno prehitelo Slovenijo.
Kar se tiče dodatnih kometarjev sodelujočih, so bili najbolj zanimivi naslednji:
i) Lustracija bi morala biti omejena na uradnike na najvišjih položajih, ker je bilo članstvo v komunistični partiji edina možnost za vključevanje in poskus spreminjanja stvari.
ii) Totalitarizma v šoli niso poudarjali zaradi »politične korektnosti«.
iii) Proporcionalni volilni sistem je neučinkovit.
iv) Strankarska imenovanja na najvišje položaje sledijo praksi iz časov komunizma, čeprav je zdaj večstrankarski sistem.
v) Ljudje so iz komunizma podedovali miselnost o zanašanju na državo in o negativnem odnosu do prostega trga.
vi) Arhivi iz komunističnih časov morajo biti v celoti odprti za javnost.
vii) Ljudje so pogosto pripomnili, da slabo zaupajo v pravosodni sistem.
viii) Na sprejemanje odločitev še vedno vpliva preteklost z izogibanjem odgovornosti.
ix) Izobraževalni sistem je treba spremeniti, 50 let pranja možganov je pustilo posledice.
x) Komunistični režim ni opredeljen kot kriminalen.
xi) Podjetništvo nima dovolj podpore.
xii) Civilne družbe tako rekoč sploh ni.
Rezultati niso znanstveni, so pa zelo poučni. V tem kontekstu je vredno omeniti resoluciji Sveta Evrope št.1096 iz leta 1996 in št. 1481 iz leta 2006, poleg tega še resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2009 (št. P6_TA(2009)0213).
Prva resolucija Sveta Evrope posebej poudarja nevarnosti neuspelega tranzicijskega postopka in druge zadeve, kot so debirokratizacija, pregon kaznivih dejanj, ki so se zgodila v času komunizma, odpiranje arhivov, upoštevanje zakonov o lustraciji. Naslednja resolucija deset let pozneje št. 1481 posebej opozarja na neuspeli kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj in na slabo poučevanje mlajših generacij o totalitarističnih zločinih. Vse postkomunistične države poziva, naj ponovno presodijo zgodovino komunizma.
Resolucija Evropskega parlamenta opozarja na potrebo, da objektivni zgodovinarji nepristransko preučijo zgodovino in počastijo žrtve. Totalitarizma ne smemo pozabiti, da se dosežejo cilji, kot sta resnica in spominjanje. Zaključuje, da se je treba potruditi za takšno poučevanje, ki bi pomagalo doseči spravo.
Po mojem mnenju bi morala Svet Evrope in Evropski parlament temeljito pregledati trenutni položaj v Srednji in Vzhodni Evropi. Protesti na Poljskem glede reforme sodstva so morda posledica neuspelega, ne dovolj skrbnega spremljanja dogajanja EU in Evropske komisije. Morda je starim elitam preveč enostavno zadržati vplivne položaje.
Novinarji bi morali predsedniške kandidate vprašati, kaj menijo o teh resolucijah. Konec koncev sta za uspeh demokracije izjemno pomembna pravna država in neodvisnost sodstva. Morali bi se izjasniti tudi glede tega, ali bi podprli neodvisno zgodovinsko komisijo, v kateri bi bili tudi tuji strokovnjaki, da bi tako vsem ljudem zagotovili dostopnost do objektivnih dejstev.
