Na Reporter se je obrnila občanka Logatca Rossana Tollazzi, ki je že leta 2018 opozorila na domnevne nepravilnosti pri postavitvi kioska s hitro hrano v tem kraju, a se pristojne inšpekcije do danes niso lotile inšpekcijskega postopka. In tako po sedmih letih še vedno ni jasno, ali ima logaška »kebabdžinica« sploh gradbeno in uporabno dovoljenje.

Milaim Zendelli je leta 2018 od občine Logatec v najem dobil parcelo ob stavbi sedanje policijske postaje. Na njej je postavil kiosk, v katerem je odprl Okrepčevalnico Antalya, postavitev pa je zmotila Tollazzijevo, ki ima nasproti kioska svoj hotel. Smrad iz kuhinje okrepčevalnice in hrup, ki ga povzročajo obiskovalci in zaposleni, sta le dve od pripomb, ki jih ima k delovanju kioska, na pristojne inšpekcije in občino pa je od leta 2018 podala vrsto pomenljivih opozoril in prijav.

Celotno inšpekcijsko zgodbo lahko primerjamo s podajanjem žoge med dvema inštitucijama, ki se nočeta ukvarjati z zadevo. Že leta 2018 je Tollazzijeva vložila prijavo na gradbeno inšpekcijo, a jo je ta z argumentom, da gre za enostavni objekt, odstopila v obravnavo občinski inšpekciji. Ta je ugotovila, da ne gre za enostavni objekt, ker se v objektu izvaja gostinska dejavnost, in je zadevo vrnila državni gradbeni inšpekciji.

Leta 2022 je s spremembo gradbenega zakona občinska inšpekcija postala pristojna tudi za nezahtevne objekte, zato je Tollazzijeva prijave v zvezi z Antalyo poslala občinski inšpekciji in zahtevala, da ukrepa. Občinska inšpekcija je nazadnje sklenila, da gre za samostojen gostinski objekt, ki poleg gradbenega potrebuje tudi uporabno dovoljenje, za nadzor nad takšnimi objekti pa je pristojna gradbena inšpekcija.

Rossani Tollazzi je seveda prekipelo in leta 2023 se je obrnila na varuha človekovih pravic, ki pa ji, razen tega, da je povzel vso tragikomično zgodbo s prelaganjem odgovornosti, ni mogel pomagati. Od gradbene inšpekcije (v trenutni iteraciji deluje pod imenom Inšpektorat republike Slovenije za naravne vire in prostor oz. IRSNVP) je prejel pojasnilo, da se zadeve obravnavajo glede na prioriteto in da je inšpekcija kadrovsko podhranjena.

Varuh je na to odgovoril, da dolgotrajnost poteka inšpekcijskih postopkov »ni skladna z načelom dobrega upravljanja, ponavljajoče izpostavljanje kadrovske stiske in velikega števila zadev pa ne more biti upravičeno, saj bi moral organ z ustrezno organizacijo dela poskrbeti za nemoten tek delovnega procesa«. A česa več kot opozarjati varuh ne more, kar je slaba tolažba za Tollazzijevo, ki se je po letih čakanja na odziv najbolj pristojnih služb neuspešno obrnila celo na policijo in tožilstvo.

Z IRSNVP pa so nam prejšnji teden odgovorili, da njena prijava še vedno ni obravnavana in da gre pri prijavi le za pobudo organu, da uvede inšpekcijski postopek, ne pa zahtevo za uvedbo inšpekcijskega postopka. Spet so se izgovorili na preveliko število prijav in premajhno število inšpektorjev. Leta 2023 so imeli 63 gradbenih inšpektorjev, leta 2024 pa le še 54, pravijo na IRSNVP, ob tem pa število pobud in prijav ter obravnavanih zadev vztrajno raste. Gradbena inšpekcija je imela v letu 2024 odprtih 23.728 zadev in 7.794 nerešenih prijav.