Kdo vse je izdal Boruta Pahorja

Borut Pahor danes verjetno razočaran razmišlja tudi o tem, kaj se mu je v resnici zgodilo! Čigava žrtev je, če odštejemo njegovo samoljubje, samo zaverovanost, katastrofalen piar, naravno nesrečo v obliki svetovalca Denisa Sarkića, tisti nesrečni semafor in podobno? Kako lahko ljudje, kot sta Milan Kučan in dr. Jože Mencinger podprejo Zorana Jankovića, pri tem pa ne eden ne drugi ne upata dati roke v ogenj, da so vsi županovi posli in posli njegovih sinov čisti in brezmadežni. Če kaj, potem Borutu Pahorju ne boste našli niti enega korupcijskega, mešetarskega madeža, a za  procesijo, ki je šla na magistrat, očitno niso pomembne vrednote kot so poštenje, transparentnost, socialni čut in podobno.

S tega vidika je seveda največji izdajalec Boruta Pahorja prav njegov komunistični mentor in učitelj Milan Kučan. V zakulisju, ki ga dobro obvlada, bi lahko že pol leta po volitvah 2008 pomagal ustaviti napade znotraj Pahorjeve koalicije s strani zlasti Gregorja Golobiča, kasneje pa tudi Katarine Kresal. Kučan seveda svojega učenca Pahorja nikoli ni koval med zvezde, toda v dilemi Pahor predsednik države, ali Pahor kandidat za mandatarja je storil vse, da se je zgodilo slednje. Kajti socialdemokrati so zaradi lastnih notranjih trenj imeli samo en vezni člen po sili – Boruta Pahorja, nihče drug takrat volivcev levice ne bi mogel prepričati, da bi tej stranki dali svoj večinski glas.

Zdaj, ko je koalicija razpadla kot kadaver in ko tudi Pahor ne skriva več, da so ga koalicijske članice – zlasti LDS in Zares – tri leta uničevale, on pa ni storil ničesar, da bi udaril po mizi in naredil red, velikega učitelja Kučana ni več. Niti toliko, da bi rekel kakšno dobro, spodbudno za svojega učenca. Kučan se zdaj prefrigano zgraža nad zamislijo, da bi Borut Pahor na predčasne volitve šel kot kandidat za mandatarja! Tudi zato, ker ni dobil njegovega blagoslova kot se v krogih rdeče buržoazije pričakuje že od nekdaj. Pa demokracija gor ali dol.

Tudi takrat, ko je šlo za Pahorja in koalicijo KGB, je v prve bojne vrste stopila ikona borčevske organizacije Janez Stanovnik. Kot po navadi je grmel po borčevskih proslavah proti desnici in širil kulturni boj in državljansko dolžnost, da se voli Pahorja in Golobiča in Kresalovo. Zdaj, ko je te zgodbe konec, se sploh ne spomni več, kdo je Borut Pahor, ampak je očitno našel svojega novodobnega vzornika Zorana Jankovića in ga lepo prosil, no lepo mu je predlagal, da naj gre na volitve. Zoran Janković je od originalnih vrednot NOB-ja oddaljen tisoč svetlobnih let, še več pa od Kučanovih verbalnih moralnih kriterijev izvornega komunizma. Ampak, ko je sovražnik na meji, je primerno za sabo požgati vso preteklost in vse, kar so nekoč bili. Naj Rim gori!

Zoran Janković, ki je po kimjongovsko leta 2008 proslavljal veliko zmago KGB-ja, Pahorju letos  ni namenil niti »nasvidenje, bivši prijatelj«, ko je ta v parlamentu dobil veliko nezaupnico in bi mu dobvro dela kakšna prijazna beseda. Ni ga na magistrat povabil na poslovilno kavico kot da je Pahor kužen – in za svoje botre seveda je. Partija žre svoje lastne sinove.

Sonja Lokar, prvovrstna partijska ideologinja v kar trdih časih, Pahorja ni izdala po imenu in priimku, je pa svojo lastno stranko - ki ji je nekoč omogočila vse tuzemne privilegije in lepo pokojnino - na nekem borčevskem srečanju jo je poimenovala za tiste, ki smrdijo. In ki so še vedno boljši od kakšnega diktatorja, ki bi reševal tole hudo krizo, o kateri nam tako in tako še niso povedali vse resnice. Si bomo pa zatisnili nosove in glasovali zanje. A to je Lokarjeva rekla še pred »blitzkriegom« Jankovića. Mogoče bo za njegovo listo glasovala s plinsko masko.

K Jankoviću je jadrno pohitela tudi Nuša Kerševan, v bivšem režimi predsednica skupščine mesta Ljubljane in visoka partijska funkcionarka. V Pahorjevi stranki je koordinirala socialdemokratske upokojence, a očitno se je pridružila veliki mobilizaciji za Jankovića, kar je storila tudi metliška županja Renata Brunskole, ki računa, da bo kot kandidatka pristala na Jankovićevi listi.

Kerševanova od Pahorjevih upokojencev k Jankoviću, Julijana Bizjak Mlakar pa od Pahorja k Erjavčevim upokojencem. Pobegov, prebegov, kameleonstva in izdajalstva bo v teh dneh in tednih še veliko. Zaenkrat uporno pri Pahorju vztraja samo socialdemokratski Karl Marx Dušan Kumer, ker mu nič drugega tudi ne preostane.

Igralci, popevkarji in športniki, ki so pri Jankoviću izdali Pahorja, so pač bitja, ki gredo tja, kjer je evro – no, kjer je veliko evrov. Daš gate na glavo in dva svinčnika v nos, potem je pa vseeno, komu se priklanjaš. Pahorjeva napaka je bila tudi ta, da ni organiziral koncertov, ni subvencioniral velikih umov kulturniške, popevkarske in športne samoelite in so mu zabili nekaj nožev v hrbet. Direktorji, še posebej politično preplašeni kot je Mercatorjev Žiga Debeljak, pa so znani po tem, da so v tisti stranki, ki je zmagala. Zato namigujejo, da bo Pahor v prihodnje kupoval pri konkurenci...

O velikih medijskih Pahorjevih izdajalcih bi bilo tudi mogoče veliko povedati, a gre za zelo obsežno in tudi žalostno pripoved o propagandistih, ki so Pahorja kovali v nebo, da bi ga potem čez noč sklatili na zemljo in medijsko ubijali. To je druščina t.i. ”foruma 571”, ki je Borutu Pahorju škodovala vsaj toliko kot Kresalova in Golobič skupaj.