»Parlamentarne stranke so skladno z 12. členom Zakona o RTV Slovenija tiste, ki so zastopane v Državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu. Zastopane so lahko samo tako, da so kandidirale na volitvah in da so se uvrstile v Državni zbor oziroma v Evropski parlament. Zato so parlamentarne stranke SMC, SDS, DeSUS, Levica, SD, NSi, Stranka Alenke Bratušek in SLS,« so nam odgovorili iz RTVS.
»Stranki Dobra država in Andrej Čuš – Zeleni Slovenije nista nastopili na zadnjih parlamentarnih volitvah in se na podlagi volilnih izidov uvrstili v Državni zbor, zato nista parlamentarni stranki. Bojan Dobovšek je bil izvoljen kot poslanec SMC, Andrej Čuš pa kot poslanec SDS, čeprav sta iz strank in poslanskih skupin kasneje izstopila in zdaj kandidirata s svojima novoustanovljenima strankama.«
Prav tako se za parlamentarno stranko ne šteje Združena levica – Demokratična stranka dela (pod vodstvom Franca Žnidaršiča), ki je v državni zbor prišla v koaliciji Združena levica skupaj z Iniciativo za demokratični socializem (Luka Mesec) in TRS (Matjaž Hanžek). Njena poslanka Violeta Tomić je pozneje prestopila iz DSD v TRS, ki se je nato z IDS združil v Levico, ki jo vodi Mesec.
»Parlamentarne stranke so stranke, ki so zastopane v Državnem zboru (DZ) oziroma v Evropskem parlamentu. Stranka, ki je bila izvoljena v DZ oz. Evropski parlament in ima vsaj še enega poslanca, se šteje za parlamentarno stranko. Stranka, ki sicer ni bila izvoljena v DZ oz. Evropski parlament, ima pa vsaj tri poslance v DZ (minimalno število poslancev, ki jih lahko prejme stranka, ki je še presegla volilni prag za vstop v DZ) oz. poslanca v Evropskem parlamentu, se šteje za parlamentarno stranko. Stranka, ki je naslednica stranke, ki je parlamentarna stranka, je parlamentarna stranka, dokler ima vsaj enega poslanca,« so nam pojasnili pred dvema tednoma.
