Kdo je kriv za petkov kaos na cestah?

Pri vzdrževalcih cest, družbah VOC Celje in na Darsu pravijo, da nov pravilnik o rednem vzdrževanju cest z nastalo situacijo nima nobene zveze.

V petek so po dopoldanskem deževju in popoldanskem sneženju na cestah od avtoceste proti Koroški nastali zastoji zaradi zdrsov več tovornjakov, tudi dveh avtobusov, tovornjaki so obtičali na nekaterih klancih, med drugim na Mislinjskem klancu. Vse skupaj je za več ur zaprlo promet proti Koroški in povzročilo razburjenje med vozniki.

Kot je STA pojasnil vodja vzdrževanja pri podjetju VOC Celje Bogdan Kočevar, je bilo ravnanje njihovih služb, ki skrbijo za državne ceste na Koroškem in Celjskem, "pravočasno", bilo pa bi verjetno ustreznejše, če bi že v dežju še pred sneženjem posip delali z mešanico soli in peska. Dež je namreč spiral sol z vozišča, pesek pa bi verjetno preprečil tiste zgodnje zdrse takoj, ko je pričelo snežiti, pravi Kočevar. Ob tem je pojasnil, da je predhodno sam predlagal uporabo peska, a je nadzorna služba direkcije za ceste zavrnila. Na splošno namreč tudi pesek na cestiščih povzroča nekatere težave, kot so poškodbe avtomobilov, zamašitve jaškov in podobno.

"Do zdrsov, ki so povzročili zastoje in tudi onemogočili nadaljnji dostop našim ekipam, je namreč prišlo, ko na cesti ni bilo niti dveh centimetrov snega. Podhlajena podlaga pa je povzročila, da se je kasneje povožen sneg spremenil v ledene plošče, ki se jih kljub naporom v soboto in nedeljo ni dalo odstraniti," je navedel Kočevar.

Največ težav na koroških cestah v zimskih razmerah povzroča tovorni promet, še ugotavljajo na VOC Celje, pri čemer je Kočevar spomnil, da je na Koroškem s tem povezan problem tudi velika tovorna obremenitev cest, saj tovorni promet po železnicah ne poteka več. Za STA je povedal še, da nov pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest z nastalo situacijo v petek nima nobene zveze, kot prednost novega pravilnika pa je izpostavil več možnosti za preventivne posipe, denimo v primeru rosenja.

Tudi na Darsu poudarjajo, da pravilnik o rednem vzdrževanju cest, ki je začel veljati lani, ne spreminja izvajanja zimske službe na slovenskih avtocestah, saj obseg izvajanja ostaja najmanj na taki ravni kot v preteklih zimskih sezonah.

Glede petkovega dogajanja na primorski avtocesti, ki se je začelo z gorečim tovornim vozilom na odseku Vrhnika-Logatec v smeri proti Kopru, pa na Darsu pojasnjujejo, da se zaradi spleta okoliščin, ki so ga krojile goreče vozilo, izredna gostota prometa in južne snežne padavine, ter ob dejstvu, da je bilo delavcem Darsa skoraj povsem onemogočeno izvajanje zimske službe na tem odseku avtoceste, zastojem v prometu ni bilo mogoče izogniti.

Tudi na Darsu poudarjajo, da so deževne padavine povsem sprale vozišče, kar je še poslabšalo vozne razmere na cesti. Sneg se je zaradi ohlajene podlage takoj oprijel vozišča. Dars je v petek in soboto za celoten avtocestni sistem porabil 2851 ton soli, vključenih je bilo 109 vozil in 176 delavcev. Začetek posipanja se je začel različno, odvisno od vremenskih razmer in stanja vozišč, najprej, ob 4.30 v petek zjutraj, se je začel na primorski avtocesti.

V stranki Zavezništvo in v območni organizaciji SD Mežiške doline pa so mnenja, da je za petkove razmere na cestah kriv tudi nov pravilnik o vzdrževanju cest, zaradi česar je SD Mežiške doline na vlado in pristojnega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča naslovila protestno noto. Na infrastrukturnem ministrstvu so sicer v petek pojasnili, da nov pravilnik v ničemer ni poslabšal izvajanja zimske službe.

Izvajanje pravilnika spremljajo tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), kjer bodo, če bodo ugotovili, da je pretočnost cest slabša ali da vpliva na poslabševanje "že tako zaskrbljujočega stanja prometne varnosti", na to opozorili. V AMZS so ob sneženju in zaradi mraza minuli teden na številko 1987 prejeli nekoliko več klicev za pomoč oziroma intervencije, kot je sicer povprečje v tem letnem času, so pojasnili za STA.

S kranjske policijske uprave pa so sporočili, da petkova statistika nesreč in dogodkov v prometu "jasno kaže, da vozniki niso bili pripravljeni na slabše vozne razmere, ki so bile razlog za večino prometnih nesreč". Kot so ugotovili policisti PU Kranj, se jih je največ zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, ko so vozniki na spolzki, zasneženi ali poledeneli cesti izgubili nadzor nad vozili.