Kdo je drugi Slovenec, ki ga preiskujejo zaradi azerbajdžanske afere? To nisem jaz, vztraja Ivo Vajgl.

V sporočilu za javnost je poudaril, da je medijem v preteklih letih že večkrat pojasnil, da je bil njegov primer zaključen v začetku leta 2014, torej v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta. Posvetovalni odbor za etična vprašanja Evropskega parlamenta je sklenil, da je skupaj s še nekaterimi kolegi, člani Evropskega parlamenta, storil manjšo kršitev etičnih pravil, ker mu je prepozno prijavil sodelovanje v opazovalni misiji leta 2013 na volitvah v Azerbajdžanu. "Tega nisem storil namerno, pač pa zato, ker sem si napak tolmačil takratna etična pravila Evropskega parlamenta. Zaradi tega me parlament ni sankcioniral in zadeva je zaključena," je poudaril.

Spomnil je, da je na opazovanje volitev šel na povabilo Evropske akademije za opazovanje volitev (EAEO), za katero se je šele pred kratkim izkazalo, da sta jo ustanovila dva posameznika, ki sta bila izključena iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) zaradi koruptivnosti.

Kot je v torek poročal Dnevnik, gre za Belgijca Stefa Gorisa in Alaina Destexhe, ki sta bila prejšnji teden skupaj s slovenskim poslancem Zmagom Jelinčičem zaradi vpletenosti v korupcijo v korist Azerbajdžana izključena iz Sveta Evrope oziroma so jim do konca življenja prepovedali vstop v to panevropsko organizacijo v Strasbourgu. Skupno so izključili 14 bivših poslancev, ki so bili člani PS SE.

Vajgl je izpostavil, da je bila njegova "edina napaka le v tem, da ni dovolj natančno preveril verodostojnosti organizacije, katere vabilo v opazovalno misijo je sprejel kot poznavalec razmer v regiji ter kompleksnih odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom".

Glede svoje podpore določenemu poročilu o poteku volitev v Azerbajdžanu leta 2013 je znova zatrdil, da je podprl tisto, za katero je verjel, da bolj objektivno naslavlja tako problem Gorskega Karabaha, kakor tudi celovitost interesov EU v odnosih z Azerbajdžanom in v regiji. "Iz tega sem izhajal tudi, ko sem nekaterim članom PS SE svetoval, katerega izmed dveh poročil velja podpreti, pri čemer sem vedel, da je v ozadju spopada v PS SE propagandni boj Armenije in Azerbajdžana, dveh držav, ki sta še vedno v vojni zaradi armenske okupacije Gorskega Karabaha". Ta okupacija je del ruske geostrategije na tem območju, medtem ko Azerbajdžan velja za strateškega partnerja EU in Zahoda, je pojasnil.

"V nobenem primeru nisem prejel nobenih materialnih ali drugih koristi, ki so opredeljene kot korupcija," je zatrdil.

Kot je v torek zapisal Dnevnik, je na predsedniške volitvah leta 2013, ko je s 85 odstotki glasov zmagal dolgoletni vladar države Ilham Alijev, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ugotovila nepravilnosti, na drugi strani pa je 49 organizacij - med njimi tudi EAEO - ocenilo, da z volitvami ni bilo nič narobe. Dnevnik tudi navaja, da je leta 2014 Goris za European voice priznal, da organizacijo EAEO sponzorira Družba za krepitev nemško-azerbajdžanskih odnosov, ki jo je vodil še eden od izključenih iz Sveta Evrope, nekdanji nemški poslanec Eduard Lintner, ki naj bi iz Azerbajdžana prejel 819.000 evrov, med drugim po britanskem podjetju Metastar Invest, od katerega naj bi domnevno spornih 25.000 evrov prejel Jelinčič.

Na specializiranem državnem tožilstvu so za Dnevnik potrdili, da preiskujejo nakazilo, ki ga je julija 2012 iz britanskega podjetja Metastar Invest prejel Jelinčič. Na vprašanje, ali preiskujejo sume, na podlagi katerih se je PS SE odločila za dosmrtno izključitev 14 nekdanjih članov, so jim s tožilstva odgovorili, da so v začetku maja policiji poslali natančne in podrobne usmeritve zaradi preveritve morebitnih sumov storitve korupcijskih kaznivih dejanj zoper dve fizični osebi. Eden od preiskovancev je po neuradnih podatkih Jelinčič, drugi pa ni znan, so zapisali v današnjem Dnevniku.

Kot je še navedel časnik, je podjetje Metastar Invest vpleteno v domnevno pranje denarja, s katerim naj bi azerbajdžanska oblast podkupovala politike v Evropi. Ker Jelinčič ni ponudil pisnih pojasnil, v Svetu Evrope sumijo, da je bil Jelinčič podkupljen, da bi kot opazovalec azerbajdžanskih volitev deloval v prid tamkajšnjih oblasti. Jelinčič obtožbe zanika, znova tudi na današnji novinarski konferenci, na kateri je ocenil, da gre za poskus njegove diskreditacije na osnovi lažnivih podatkov.