Kdo ima na vesti več korupcijskih afer: Janševa SDS ali Golobova koalicija?

Živahna, skoraj šest ur trajajoča razprava na včerajšnji seji odbora za pravosodje, je povečini minila v duhu medsebojnih očitkov o spornih praksah in primerih koruptivnih praks in afer v preteklih letih in desetletjih. Medtem ko je opozicija izpostavljala zlasti afero spornega nakupa stavbe na Litijski cesti, je koalicija vrnila žogico in izpostavljala, da so se številne sporne in koruptivne prakse dogajale tudi v času vlad Janeza Janše.

Da predlog priporočil, ki so jih spisali v SDS, ne bo dobil podpore, se je nakazovalo že med razpravo. Poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer je v imenu poslanske skupine napovedala, da bodo glasovali proti njihovemu sprejetju, kot razlog pa navedla mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.

Ta je med drugim opozorila, da predlagana prva točka priporočila, ki se nanaša na izpolnjevanje dolžnega ravnanja vlade pri nakupu stavbe na Litijski cesti, ne konkretizira ukrepov za delo vlade, temveč posega v njeno pristojnost, da samostojno opravlja svoje funkcije, kar presega namen priporočila kot akta državnega zbora. V Svobodi soglašajo tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da je vsebina več predlaganih priporočil vsebinsko zelo podobna že sprejetim priporočilom, zato bi lahko šlo za njihovo podvajanje v istem sklicu državnega zbora.

"Današnje glasovanje bo odraz tega, kako vladna koalicija oziroma člani odbora za pravosodje menimo, da je treba ravnati s korupcijo oziroma njenimi tveganji," pa je poudaril poslanec SDS Andrej Hoivik.

Napovedal je, da bodo v stranki SDS podprli vsa predlagana priporočila, kot najbolj pomembno pa izpostavil njihovo drugo točko, po kateri naj vlada glede na koruptivno in klientelistično ravnanje pri nakupu stavbe na Litijski opravi razmislek, ali je še primerna za opravljanje funkcije skladno s prisego in ustavo.

Po oceni ministrice za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Dominike Švarc Pipan bo za uspešen spopad s korupcijo treba počistiti tudi s spornimi praksami na področju kadrovanja. Pri tem je med drugim izpostavila pomen ustrezne ureditve kadrovanja v državni aparat oziroma strukture državne uprave, učinkovito preprečevanje klientelističnega ali zaslužnega kadrovanja v te organe, učinkovito regulacijo lobiranja in stikov kot tudi učinkovito razmejitev vloge parlamentarnih strank pri strankarskem delovanju in pri delovanju državne uprave, ki je bolj kot ne ničelna, je poudarila.

Po oceni Švarc Pipan se meje med omenjenimi pristojnostmi brišejo, "pa ne samo v eni stranki in ne samo zadnje leto ali dve, ampak je to kar nekako značilnost našega postsocialističnega sistema".

Kot pomembno je izpostavila tudi, da pristojni organi in institucije reagirajo na sume nepravilnosti in zaščitijo tako imenovane žvižgače znotraj uslužbenskih struktur ter poskrbijo, da se sledi nepravilnosti ne zakrijejo v skladu z zakonom o kazenskem postopku.

"Daleč najpomembneje pa je, da imamo učinkovit, neodvisen, stabilen, materialno ustrezno podkrepljen in dobro voden sistem odkrivanja in pregona, ki ga sestavljajo policija, tožilstvo in sodstvo in v neki manjši meri tudi komisija za preprečevanje korupcije," je med drugim dodala Švarc Pipan.