Pripravili sta ga delovni skupini, ki ju je imenovala vlada, v skladu s smernicami odbora ministrov Sveta Evrope. Vlada je akcijski načrt potrdila 11. decembra lani.
Namen akcijskega načrta je Svetu Evrope predstaviti, kje se nahaja Slovenija v procesu implementacije sodbe. V načrtu tako Slovenija navaja zgodovinsko ozadje primera, med drugim dejstvo, da je Slovenija dosledno implementirala izplačilo varčevalcev po teritorialnem načelu, opozarja na kompleksnost zadeve ter nastanek problema ob razpadu nekdanje skupne države in specifičnost bančnega sistema ter tudi, da se sodba nanaša samo na odnos banka - varčevalec, ne pa tudi na nasledstvo in zato namerava Slovenija vprašanje jamstev federacije za stare devizne vloge reševati v tem okviru, saj je bila finančno nesorazmerno obremenjena, se je izvedelo iz virov blizu vlade.
V načrtu so opredeljeni tudi splošni ukrepi, ki jih namerava uvesti Slovenija za implementacijo sodbe. Med njimi je oblikovanje mehanizma verifikacije zahtevkov, preko katerega bodo morali neizplačani devizni varčevalci podružnic LB Zagreb in Sarajevo dokazati upravičenost. Verifikacijski mehanizem še ni dorečen, sodba pa zavezuje, da varčevalca ni mogoče zavrniti samo zato, ker nima originalne hranilne knjižice, mora pa vsebovati tudi možnost sodnega varstva.
Kot se je izvedelo iz virov blizu vladi, obresti še niso določene. Poudarili pa so, da gre za živ dokument, ki se bo dopolnjeval v dogovoru s SE do 16. julija letos, ko je v skladu s sodbo Slovenija zavezana sprejeti ukrepe, tudi zakonodajne, ki bodo omogočili izplačilo varčevalcev. Odbor namestnikov ministrov SE bo tako na sestankih marca in junija obravnaval implementacijo.
Slovenija je sicer tudi v načrtu implementacije znova zagotovila, da sodbe sodišča spoštuje in da namerava korektno odpraviti kršitev človekovih pravic varčevalcev. Sodba ji med drugim nalaga, da morajo biti upravičencem stare devizne vloge izplačane pod enakimi pogoji, kot tistim, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
Ti so bili v 90. letih prejšnjega stoletja v skladu z zakonom iz leta 1993 poplačani na različne načine - predvsem v obrokih, razdeljenih na obdobje pet let, tisti z do tisoč konvertibilnimi markami (okoli 500 evrov) takoj, pa tudi z desetletnimi državnimi obveznicami.
Upravičenci bodo morali dokazati, da so imeli vloge v LB in da jim te vloge še niso bile izplačane. To bodo lahko storili z vstopom v verifikacijski mehanizem. V zakonu, ki ga pripravlja ministrstvo za finance, sprejeti pa ga bo moral DZ, bodo določeni vsi parametri - opredelil bo pogoje, ki jih bo moral izpolniti upravičenec, ki bo moral dokazati, da ima devizno hranilno vlogo, kdaj se bodo začele sprejemati vloge, kdaj bo prišlo do prvih izplačil.
Glede na kompleksnost vprašanja in ovire pri implementaciji - Slovenija je v načrtu tako izpostavila problem pridobivanja podatkov o varčevalcih za podružnico LB Sarajevo, saj zaradi njene nacionalizacije leta 1993 brez sodelovanja oblasti BiH ne bo mogoče hitro in učinkovito implementirati sodbe - pa tudi glede na prakso po nekaterih podobnih sodbah sodišča v Strasbourgu, prvih izplačil letos še ne bo. Tega od Slovenije SE tudi ne zahteva, zahteva le, da do roka - 16. julija - sprejme ukrepe, tudi zakonodajne, ki bodo omogočili izplačilo varčevalcev.
Vladni viri zatrjujejo, da Slovenija z implementacijo sodbe ne namerava zavlačevati, saj se zaveda, da gre za posameznike, ki niso mogli do svojih deviznih vlog več kot 20 let, pa tudi zato, ker bi sodišče v primeru zamud lahko odmrznilo okoli 1850 podobnih tožb in določilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, narasle bi tudi obresti. Gre pa za veliko in obsežno nalogo, saj predvidevajo, da bo treba preveriti do 300.000 vlog.
Po ocenah naj bi šlo za okoli 250 milijonov evrov glavnice, ki jim bo treba prišteti še ustrezne obresti. Za kolikšno finančno breme bo šlo, še ni jasno, niti kje bo vlada dobila sredstva za izplačila. Čeprav namerava Slovenija okrepiti prizadevanja za dosego izplačila terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij, vprašanje pa misli zaradi nesorazmernega finančnega bremena reševati tudi v okviru nasledstva, viri blizu vlade izpostavljajo, da izplačila oziroma implementacija sodbe od tega ne bodo odvisni.
V zadevi Ališić in drugi zoper države naslednice SFRJ je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice 16. julija lani razsodil o pritožbi treh varčevalcev, ki so leta 2005 vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. V končni pilotni sodbi je sodišče odločilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.