Kazen za krivce

Kot je na današnji novinarski konferenci izjavo slovenskih škofov povzel predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK), ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, dogajanje, povezano s poslovanjem mariborske nadškofije, poskušajo razumeti "kot Božji poziv, da vse delovanje Cerkve na Slovenskem še naprej opiramo predvsem na velikodušnost in prostovoljstvo naših duhovnikov in vernikov".

Ob nevarnosti, da bi se nekateri ob omenjenih dogodkih oddaljili od Cerkve, pa škofje pojasnjujejo, da gospodarska dejavnost posamezne škofije in Cerkve nasploh predstavlja le njen zelo majhen del. Cerkev na Slovenskem pa se zaradi tega, kar se je zgodilo v Mariboru, ne bo odpovedala svojim nalogam, napovedujejo.

Po Stresovi oceni bi odgovorni morali bolj konservativno ravnati z zaupanimi jim sredstvi. Kot je dodal, gospodarska kriza ne more biti izgovor za nastalo situacijo, je pa bila pomembna okoliščina, ki je vodila v razkritje poslovanja nadškofije.

Nadškof je sicer obžaloval, da mu v času med februarjem in novembrom 2009, ko je bil kot mariborski nadškof pomočnik s posebnimi pooblastili, pristojen za nadzor in sanacijo gospodarskega poslovanja nadškofije, ni uspelo preprečiti tega, kar se sedaj dogaja in "za kar smo od začetka gospodarske krize vedeli, da nam grozi".

Stres je bil prvič v Mariboru kot pomožni škof med junijem 2000 in pomladjo 2006. Pojasnil je tudi, da ko je Gospodarstvo rast v tistem obdobju postalo večinski lastnik Zvona, to ni bilo problematično, prav tako pa iz tistega časa ne izvirajo kakšne zadolžitve, ki bi danes bremenile nadškofijo. Tedaj je sicer že prišlo do odločitve o investiciji v T-2, "ampak v mojem času še ni bilo tistega, kar je dejansko potem pozneje povzročilo veliko zadolžitev, se pravi graditev lastnega optičnega omrežja".

Tako Stres kot novi mariborski nadškof Marjan Turnšek sta bila skopa glede konkretnih korakov pri sanaciji družb, povezanih z nadškofijo. Kot pravi Stres, ne gre za to, da bi prikrivali pretekle nepravilnosti, ker pa je sanacija vsaj nekaterih družb še možna, "poslovanja teh podjetij sedaj ne bomo razčlenjevali".

Turnšek je podčrtal izhodišče nadškofije, da mali delničarji ne bi utrpeli dodatne škode, tuji svetovalci pa so po njegovih besedah do zdaj upoštevali njihova navodila in želje. O morebitnih sankcijah je nadškof pojasnil, da morajo najprej odgovornost "stvarno ugotoviti". Kot je dodal, pa so sankcije glede notranje, cerkvene odgovornosti, kot izhajajo iz zakonika cerkvenega prava, nekoliko nedoločene in bi lahko v najhujšem primeru pomenile duhovnika postaviti v laiški stan oz. laika odstaviti.

"Če gori sosedova hiša, ne more noben sosed tega mirno gledati in ne priskočiti na pomoč," pa je na vprašanje o morebitni pomoči s strani ljubljanske nadškofije odgovoril Stres. Po njegovih besedah je interes vseh, da sanacija uspe. Posojilo družbe Metropolitana, ki je v lasti ljubljanske nadškofije, za pomoč Zvonu ena, pa je solidno zavarovano, je na vprašanje o tem zagotovil nadškof.

V medije je konec januarja prišla informacija o veliki zadolženosti družb v lasti mariborske nadškofije. Po nekaterih podatkih naj bi "finančna luknja" znašala kar 800 milijonov evrov. Zatem je 3. februarja odstopil dotedanji mariborski nadškof Franc Kramberger, ki pa je kot razlog svojega umika navedel doseženo starost 75 let, ko škofi ordinariji po predpisih zaprosijo za razrešitev, in zanikal, da bi bilo njegovo dejanje povezano s finančnimi težavami mariborske nadškofije.