Ne, če se nanašala le na premoženjsko-pravna razmerja za čas trajanja zakonske zveze in ne tudi za primer razveze, pojasnjujejo na katedri za cerkveno pravo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Že dolgo so poznane (razširjene so predvsem v Zahodnem svetu) in same po sebi ne predstavljajo posebne novosti. Lahko so zelo dobrodošle in koristne, saj omogočajo preprečitev marsikatere nevšečnosti, povezane z dolgotrajnostjo sodnih postopkov ob smrti enega od zakoncev in so sprejemljive tudi za Katoliško cerkev, če se ne sklepajo za primer razveze oziroma če se z njimi ne pogojuje sklenitve zakona. Vsekakor takšne pogodbe niso »grešne«. Katoliška cerkev jih odobrava in če so pravilno sklenjene tudi ne motijo samega zakona.
V izogib napačnim interpretacijam na katedri za cerkveno pravo opozarjajo, da če bi katoličana pred poroko sklenila pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (predporočno pogodbo), kot jo opredeljuje družinski zakonik, bi bil njun cerkveni zakon veljaven, saj sama pogodba nujno ne bi vplivala na veljavnost sklenitve zakona. A je treba pri tem opozoriti na pomembno nevarnost: predporočna pogodba med njima bi se lahko nanašala le na premoženjskopravna razmerja za čas trajanja zakonske zveze, ne pa tudi za primer razveze, kot to v prvem odstavku 85. člena dopušča družinski zakonik.
Trajanje zakonske zveze je za cerkveno poročena zakonca v tej korelaciji potrebno razlagati v skladu z določbami kanonskega prava, ki zakon pojmuje kot doživljenjsko skupnost. Zaročenca, ki bi ženitno pogodbo sklepala kot varovalo za primer razveze, bi s takšnim dejanjem že nakazovala na to, da zakona ne pojmujeta kot nekaj trajnega in za vse življenje. V takem primeru bi lahko govorili o hibi v privolitvi, zakon pa bi se lahko razglasil celo za ničnega.
Med pari, ki so sklenili predporočno pogodbo omenimo Jana Cvitkovića in Elizabeto Njari ter Luka Jurija in Velerijo Juri.
Kot rečeno, v petih mesecih so notarji registrirali samo 58 predporočnih pogodb. Zadnja je bila v javni register pogodb vpisana 16. septembra. Ocene, da ne gre pričakovati, da bodo bodoči zakonci množično sklepali pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, so se izkazale za pravilne. Še vedno vztraja tradicionalno zakoreninjeno mnenje, da se zakonska zveza sklepa iz ljubezni ter trajno in da premoženje pri tem ni najpomembnejše. Med pari, ki so sklenili predporočno pogodbo omenimo Jana Cvitkovića in Elizabeto Njari ter Luka Jurija in Velerijo Juri.
Naj še opozorimo, da predporočna pogodba velja le v primeru sklenitve zakonske zveze. Če do nje ne pride, ostane med bodočima zakoncema sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij brez učinka oziroma je neveljavna. Zakonca morata drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski oziroma finančni položaj). Če tega kateri od njiju ne stori, lahko drugi takšno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbija.