Revija Reporter
Slovenija

Katičeva o Štajerski vardi: Zbiranje ljudi z orožjem ni dovoljeno in ne sme postati sprejemljivo

STA

15. sep. 2019 6:00

Deli na:

Andrej Šiško z rdečo kapo ob svoji vardi.

Facebook

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv med drugim spregovorila o sovražnem govoru. Strinjala se je, da se je raven komunikacije v zadnjih letih močno znižala tudi v politiki. "Mislim, da smo politiki prvi, ki bi morali z zgledom pokazati, da se da tudi na spoštljiv način povedati svoje argumente," je dejala.

Ob nedavni sodbi vrhovnega sodišča glede pregona sovražnega govora Katičeva pričakuje, "da bo tožilstvo v postopkih upoštevalo mnenje sodišča, ki pomeni korak naprej". Na tem področju sicer pričakuje tudi spremembo medijske zakonodaje, pogledati bo treba prekrškovno zakonodajo, osebno pa tudi ne deli mnenja, da ni potrebe po spremembi kazenskega zakonika.

Obenem pa je opozorila, da "če kot družba ne bomo prišli do dovolj velikega konsenza, da bomo rekli 'dovolj je', da bomo kot posamezniki svojim prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom povedali, kakšno obnašanje je nesprejemljivo, še tako dobro zapisano zakonsko določilo ne bo doseglo svojega namena".

Pokomentirala je pojav Štajerske varde in dejala, da kot ministrica in tudi osebno nasprotuje kakršnemukoli oboroženemu zbiranju. "Kadarkoli govorimo o ljudeh z orožjem, ki se zbirajo, pa niso lovci, to zbiranje ni dovoljeno in v družbi tudi ne bi smelo biti sprejeto kot primerno," je navedla, a dodala, da vsako zbiranje pa ni prepovedano.

Pri tem pa je bila tudi samokritična. "Očitno svojega dela ne opravljamo dovolj dobro. Že če se govori o tem, ali je neko samoorganiziranje ali samovarovanje potrebno, to pomeni, da organi, ki bi morali pri ljudeh tako ali drugače zagotoviti občutek varnosti, niso dovolj prisotni v družbi, na terenu, v lokalni skupnosti," je pojasnila.

Pri širjenju pooblastil organom pregona je po njenih besedah treba narediti korak naprej, a "ne na račun pravic in svoboščin posameznika".

Glede nameravanih sprememb opredelitve kaznivega dejanja je pojasnila, da vzpostavljajo delovno skupino, v kateri čakajo samo še predstavnika nevladnih organizacij, ter pripravljajo analizo pravnomočno zaključenih postopkov na tem področju.

Hkrati je ocenila, da je to očitno še vedno tabu tema. "Sama sem bila v teh mesecih - v strokovnih debatah, pa tudi v prijateljskih krogih - deležna veliko nasprotovanja, v smislu, kaj se ženske zdaj gremo. Zato ne bi rekla, da smo na tem področju kot družba naredili kakšen velik korak naprej. Mislim, da si bomo morale ženske izboriti še eno bitko," je navedla.

Sicer pa po njenem mnenju tega področja ne rešuje samo kazenska zakonodaja, ampak je treba "izobraziti vse, ki vstopajo v stik z žrtvami, da bodo imeli primeren pristop".

Glede ustanovitve preiskovalne komisije za ugotavljanje domnevnih zlorab pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja je dejala, da so člani koalicije zedinjeni glede tega, da preiskovalna komisija zaradi konkretnih sodnih primerov ali zaradi dela tožilstva ne bi smela biti ustanovljena.

Pri oceni pravne države je ocenila, da je "enakost pred zakonom tisto, kar mora biti postavljeno najvišje na piedestal". O pobudah za dvig plač sodnih funkcionarjev in tožilcev pa je dejala, da je med njimi "ohraniti takšno ravnovesje, kot je zdaj".