Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v državnem zboru prestala tudi drugo interpelacijo v tem mandatu. Za njeno razrešitev je namreč glasovalo 38 poslancev, 40 jih je bilo proti, devet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Med vzdržanimi so bili poslanci koalicijskih Zares in DeSUS, česar pa Kresalova ne vidi kot nezaupnico svojemu delu.
Po trinajsturni razpravi pred odločanjem so interpelacijo podprli poslanci iz vrst opozicijskih SDS, SLS in SNS, ki so bili tudi njeni pobudniki. Ministrico je podprlo 40 poslancev koalicijskih SD, LDS, Zares in DeSUS, medtem ko se je devet poslancev vzdržalo in ministrici ni izreklo podpore pa tudi ni glasovalo za njeno nezaupnico.
Med njimi so bili trije poslanci koalicijskega Zaresa (Franci Kek, Alojz Potočnik in Vito Rožej), pet poslancev DeSUS (Joško Godec, Franc Jurša, Vasja Klavora, Anton Urh in Matjaž Zanoškar) ter poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.
Razlog za nepodporo med nekaterimi poslanci koalicijskih strank naj bi tičal v še vedno neodgovorjenem vprašanju, ali je bila najemna pogodba za Nacionalni preiskovalni urad dovolj gospodarna in transparentna.
Poslanci Zaresa so namreč želeli pridobiti pogodbo o finančnem lizingu med podjetjema Ram Invest in Hypo Leasing, a lastnik podjetja Igor Pogačar danes dokumenta ni želel razkriti. Zato se je nekaj poslancev koalicijskih strank odločilo, da Kresalovi ob glasovanju ne namenijo podpore, a tudi ne glasujejo za njeno razrešitev.
Ministrica Kresalova pa je po izglasovani zaupnici izrazila zadovoljstvo, ker interpelacija ni uspela. "Moji kolegi je niso podprli in to je dober rezultat," je dejala. Zato tudi dejstva, da se je nekaj poslancev koalicije vzdržalo glasovanja, ne vidi kot nezaupnico. "Morda ima kdo še kakšno odprto vprašanje, a očitno ne tako veliko, da bi podprli interpelacijo".
Glede interpelacije sicer Kresalova ocenjuje, da njeni predlagatelji danes niso povedali nič novega, temveč so vztrajali pri "enih in istih floskulah in insinuacijah". Današnja razprava pa po njenih besedah pomeni resno nižanje standardov komunikacije, "raven, ki so si jo dovolili predlagatelji, je res pod vsako mejo dostojnosti in primernosti".
Poslanci Zaresa so po današnji razpravi prepričani, da vprašanje najemanja poslovnih prostorov za potrebe državnih organov predstavlja resen problem. Zato so na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovili dopis, v katerem mu predlagajo, naj izvede strokovno in neodvisno raziskavo vseh okoliščin sklenitve najema poslovnih prostorov za potrebe NPU.
V Zaresu pričakujejo tudi analizo najemnih pogodb za poslovne prostore vseh ministrstev in drugih državnih organov. Pahor pa naj bi znotraj koalicije in vlade zagotovil podporo čimprejšnji ustanovitvi javnega sklada za upravljanje z nepremičnim premoženjem. Na ta način naj bi dosegli gospodarno najemanje poslovnih prostorov iz enega mesta, transparentno in po enotnih merilih, menijo v Zaresu.
Interpelacijo zoper Kresalovo so sicer vložili poslanci SDS, SLS in SNS. Menili so, da bi bilo veliko gospodarneje, če bi ministrstvo za NPU najelo prostore na Litostrojski cesti, ker naj bi bil njihov najem cenejši, poleg tega pa bi, vsaj tako zatrjuje prejšnji minister Dragutin Mate, po 20 letih prišli v last ministrstva.
Glede afere Baričevič pa so opozicijski poslanci Kresalovi očitali klientelistično in politično ravnanje, saj naj bi politično posegala v preiskavo afere. Prav tako naj bi bila njena stranka povezana z nekaterimi postopki vrnitve psov lastnikom.
V današnji razpravi so sicer nekateri opozicijski poslanci napovedali tudi možnost vložitve nove interpelacije zoper Kresalovo ter poudarjali upravičenost vložene kazenske ovadbe zoper njo.