"Slovenija je v globoki politični krizi, imamo stavkovni val in proteste po celotni državi, sprejemajo se popolnoma nerazumljivi zakonski predlogi, gospodarska situacija je zaradi ohlajanja na naših največjih izvoznih trgih precej zaostrena," je na dogodku, ki so ga poimenovali Zbor za prihodnost, dejal Tonin. Na včerajšnji dan - ko je v Ljubljani tudi protestni shod proti vladi v organizaciji SDS - so dogodek pripravili tudi zato, da pokažejo, da je opozicija enotna v želji po zamenjavi oblasti, je pojasnil.
Ocenil je, da "spremljamo klavrni propad zdaj že četrtega projekta tako imenovanih novih obrazov", in pozval k spremembam, saj da sta dve leti te vlade prinesli razgradnjo številnih podsistemov.
Komunikacijski strokovnjak Dejan Verčič je menil, da vlada nima jasne vizije, jasne strategije in jasnih ciljev. Ocenil je, da bi si morali po vstopu Slovenije v EU in Nato zastaviti nove cilje. "Prespali smo 20 let," je dejal.
Zato je nujna razprava o ključnih vprašanjih, ki so po njegovem mnenju demografske spremembe, varnost, gospodarstvo, kultura, tudi mediji. Slednji imajo pri tem pomembno vlogo, a so zastareli, je ocenil in pri tem posebej izpostavil RTV Slovenija, pomembna pa da bi bila tudi jasna komunikacija politikov. "Vsaka politična stranka bi morala vizijo razvoja Slovenije razviti tako, da vsi razumemo, o čem se pogovarjamo, potem pa bi se morali začeti dogovarjati, kako priti do najmanjše možne koalicije, s katero je možno nekaj od tega tudi narediti," je dejal Verčič.
Davčni svetovalec in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič je ocenil, da bo davčno reformo zelo težko izvesti, saj da se vedno najdejo nasprotniki, ki pa se na davčni sistem ne spoznajo. "Nismo dozoreli za spremembe," je bil pesimističen. Opozoril je, da se je iz davčnih razlogov veliko Slovencev preselilo na Hrvaško.
Simič je menil, da bi morali za uvedbo davčnih sprememb imenovati ekipo poznavalcev, ki bi pripravila predlog rešitev in vse potrebne izračune, ter zagotoviti, da se nato določeno obdobje sistem ne bo spreminjal.
Janez Šušteršič na dogodku NSi
Ekonomist in nekdanji minister za finance Janez Šušteršič je bil kritičen, da ni več srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Treba bi bilo uvesti merjenje učinkovitosti javnega sektorja in sistem upravljanja, ki bi temeljil na zavezujočih dokumentih, ki bi bili finančno ovrednoteni, in bi bila jasna odgovornost za njihov izvedbo.
Glede plač v javnem sektorju je dejal, da imajo v nekaterih državah določeno le maso plač, ne pa tudi števila zaposlenih, in cilje, ki jih je treba doseči. Zaposlenih je lahko več in imajo tako nižje plače, ali pa manj in so za boljše delo plačani več.
Kardiolog Marko Noč je glede razmer v zdravstvu dejal, bi morali naprej opredeliti cilj - da bolnik pravočasno dobi kakovostno storitev, ki mu jo pokrije zavarovalnica, kamor plačuje prispevek. Poudaril je, da se javno zdravstvo napačno enači z državnim zdravstvom. "Javno zdravstvo opredeljuje plačnik, v slovenskem primeru javna zavarovalnica, drugo so pa izvajalci. Izvajalec v javnem zdravstvu je lahko državni zavod ali koncesionar," je dejal in dodal, da bolnika ne zanima, ali dobi kakovostno storitev v državnem ali v zasebnem zavodu.
Predsednik NSi Matej Tonin
"Čim večji kaos delamo na področju javnega zdravstva - in ta vlada je 'svetel' primer tega -, več bo pravega privatnega zdravstva, ker ljudje ne bodo prišli na vrsto in bodo tisti, ki bodo imeli denar, šli k zasebniku, tisti, ki ne bodo imeli denarja, bodo pa v čakalnih vrstah," je bil kritičen.
Član sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predsednik občinskega odbora NSi v Litiji Janez Beja je o odpovedi za minuli torek napovedanega protesta v Ljubljani dejal, da bi, če bi bilo na ulicah polno traktorjev in kmetov, verjetno politično zmagali, je pa vprašanje, kaj bi kmetje iz tega potegnili. "Lahko da smo se prenaglili, lahko da so nas peljali žejne čez vodo, ampak za ulico je čas jutri, pojutrišnjem ali kadarkoli. Videli bomo, ali bomo kaj dosegli," je dejal o sklenitvi dogovora z ministrstvom, po katerem so odpovedali protest.
Beja je poudaril, da bi morali upoštevati specifiko slovenskega kmetijstva in opredeliti, kaj želimo s posameznim tipom kmetovanja - po njegovih besedah je namreč od 55.000 kmetov, ki dajejo vloge za subvencije, tretjina intenzivnih kmetovalcev, ki množično prodajajo tudi na trgu, tretjina je takšnih, ki nekaj pridelajo zase in nekaj prodajo, tretjina pa ohranja krajino.
