Oba sta po mnenju Odbora 2015 odgovorna za kršitve človekovih pravic v kazenskih postopkih zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Šketa zavrača očitke in zanika, da bi šlo v primeru Kangler za kršitve človekovih pravic.
Državni zbor je zavrnil imenovanje mariborskega višjega sodnika Aleksandra Karakaša za vrhovnega sodnika. Proti njegovemu imenovanju je glasovalo 36 poslancev iz vrst SDS, NSI, SD, Desus in dva nepovezana poslanca (Bojan Dobovšek in Franc Laj), podprlo ga je 32 poslancev SMC, medtem ko poslanci Združene levice in Alenka Bratušek niso glasovali. Karakaša je spodnesel dopis Odbora 2015, ki je poslance opozoril, da je omenjeni sodnik kot predsednik senata višjega sodišča v zadevi Kangler zagrešil hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Kot je znano, je zaradi sodbe Kanglerja že čakal zapor, izgubil je tudi mandat državnega sveta, nato pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo. Na vnovičnem sojenju pa je tožilstvu odstopilo od kazenskega pregona, ker je samo ugotovilo, da sploh ne gre za kaznivo dejanje. Zato so člani mandatno-volilne komisije državnega zbora sodni svet pozvali k opredelitvi do navedb v dopisu Odbora 2015, sodni svet pa je to zavrnil in poslance obtožil, da se vmešavajo v neodvisnost sodstva. Nato je glas povzdignil še predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in na koncu se je izkazalo, da ima na poslance manj vpliva kot nekdanji mariborski župan Franc Kangler.
Podobna usoda verjetno čaka tudi vodjo mariborskega tožilstva Draga Šketo, ki se poteguje za generalnega državnega tožilca, kajti tudi zoper njega ima Odbor 2015 že pripravljen dopis, s katerim namerava seznaniti poslance. Tožilstvo je namreč v kazenskih postopkih proti Kanglerju zagrešilo vrsto nepravilnosti, Šketa pa se je kot predstojnik vseskozi skliceval na samostojnost dela tožilca, ki je s političnimi motivi preganjal Kanglerja. Toda najprej bo o kandidatu za generalnega državnega tožilca razpravljal še državnotožilski svet, šele nato ga bodo imenovali poslanci. Poleg Škete se je na razpis za šefa tožilstva prijavil tudi Robert Reiner, vodja okrožnega državnega tožilstva v Krškem. Zato bo tekma še zanimiva.
Šketa na očitke Odbora 2015 odgovarja, da je z njegovimi vlogami oziroma dopisi seznanjen, »vendar moram poudariti, da iz nobene sodne odločbe večstopenjskih sodišč ne izhaja, da so bile kršene človekove pravice temveč so to samo zatrjevanja Odbora 2015 oz. obrambe ali obdolženega.« Glede strokovnega nadzora nad delom tožilstva pravi, da ga lahko izključno odredi generalni državni tožilec: »V zvezi s pisanji Odbora 2015 je bilo tudi seznanjeno Vrhovno državno tožilstvo RS in v okviru njega Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor, ki je podal odgovor le temu v letu 2015 z navedbo, da ni podlag za odreditev strokovnega pregleda v teh zadevah.«
Prav tako zanika očitke iz anonimke, v kateri so mu že pred leti očitali, da ni opravljal pisnega dela pravosodnega državnega izpita: »V zvezi z opravljanjem mojega pravniškega državnega izpita sem le tega opravljal in ga tudi uspešno opravil v prvem poskusu konec junija 1997 (3 dni) tako ustno kot pisno, vsi podatki se nahajajo v hrambi pri Ministrstvu za pravosodje RS. Pisni del je zajemal tako pisanje civilne kot tudi kazenske sodbe.«
