"Slovenija si je v 23 letih neodvisnosti nabrala pohvale vredne dosežke," je v opisu slovenske poti po osamosvojitvi navedel Hartley in dejal, da je bila Slovenija tesen partner ZDA v ZN in drugih mednarodnih forumih pri obrambi človekovih pravic, boju proti trgovini z ljudmi in varovanju verskih svoboščin po svetu.
Hartley je seznanjen s sodelovanjem v mednarodnih mirovnih misijah Slovenije, predvsem na Balkanu in omenil delo na razminiranju preko ITF. "ZDA pozdravljajo trdno podporo Slovenije ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti ter uresničevanje mednarodnih sankcij zaradi ruske okupacije Krima," je dejal kandidat in opisal druga področja varnostnega in humanitarnega sodelovanja med državama od Sirije do Afganistana.
Posebej je izpostavil dobro sodelovanje slovenske vojske z nacionalno gardo Kolorada, vendar pri tem menil, da so proračunska krčenja zaradi več let gospodarskih težav Slovenijo spustile precej pod ciljno porabo za obrambo zveze Nato, to je dveh odstotkov BDP. "Če bom potrjen, bom vzpodbujal slovensko vlado, da obrne ta zaskrbljujoči trend krčenja obrambne porabe," je dejal Hartley.
"Odhajajoča vlada premierke Alenke Bratušek in centralna banka sta lani naredila pozitivne korake za dokapitalizacijo bančnega sektorja in vrnitev tržnega zaupanja, vendar je še veliko izzivov. ZDA in EU se strinjata, da mora Slovenija zmanjšati vlogo javnega sektorja v ekonomiji in popraviti bistvena proračunska neravnovesja," je dejal Hartley in to položil na dušo prihajajoči vladi skupaj z drugimi potrebnimi ukrepi za stabilizacijo. Pri tem je posebej poudaril pomen uresničitve zavez o privatizaciji podjetij v državnem lastništvu.
"Ključne gospodarske reforme bodo izenačile pravila igre za ameriške posle, kar je visoka prioriteta za vsakega veleposlanika," je dejal Hartley in napovedal prizadevanja za pridobitev podpore Slovenije nastajajočemu sporazumu o čezatlantskem partnerstvu in investicijah (TTIP). "Prepričan sem, da bo Slovenija postala bolj odprta za ameriške investicije in bolj privlačna za ameriški izvoz," je dejal in omenil, da v Sloveniji trenutno deluje okrog 60 ameriških podjetij.
Kandidat za osmega veleposlanika ZDA v Ljubljani je povedal, da se je Slovenija šele pred kratkim začela ubadati z zapleteno in bolečo zgodovinsko dediščino, ki zadeva različne razlage nasilja med in po drugi svetovni vojni, ki globoko prizadevajo današnje politično, družbeno in celo gospodarsko življenje. Veleposlaništvo v Ljubljani podpira pozive predsednika Boruta Pahorja za dialog in pomiritev, ker je to v interesu ZDA in Slovenije. "Odprt dialog o teh dogodkih lahko ustvari boljše politično okolje tudi za soočanje s težkimi gospodarskimi okoliščinami Slovenije," je dejal Hartley.
Zaslišanja v senatni pisarniški zgradbi Dirksen je vodil demokratski predsednik pododbora za evropske zadeve Chris Murphy iz Connecticuta. Zaradi številnih kandidatov je bila dvorana precej polna. "Imamo tri ikonske veleposlaniške položaje," je uvodoma dejal Murphy, pri čemer je mislil na Francijo, Turčijo in Irsko. Čeprav je dodal, da sta tudi preostala dva pomembna.
Zaslišanju se je uvodoma pridružil tudi republikanski senator iz Arizone John McCain, ki je kandidatu za veleposlanika v Turčiji Johnu Bassu zagrozil, da bo blokiral nominacijo, če mu nemudoma jasno ne odgovori, ali postopki turškega premiera v zadnjem času ne vodijo v avtokracijo. Šele ko je Bass po treh minutah odgovoril pritrdilno, ga je McCain pustil pri miru.
Kandidatka za veleposlanico v Franciji Jane Hartley je nato na McCainovo vprašanje o prodaji vojaških ladij Mistral Rusiji nemudoma odvrnila, da to v sedanjem času zaradi Ukrajine ni ustrezno in si bo prizadevala, da do uresničitve pogodbe iz leta 2009 ne bo prišlo.
Murphy je čisto na koncu postavil vprašanje projekta plinovoda Južnega toka z Rusijo in Hartley je potrdil, da je Slovenija članica "koalicije" Južnega toka ter kaže pripravljenost, da gre naprej s tem projektom. "Slovence Južni tok zelo zanima, čeprav dobijo iz plina le deset odstotkov energije in imajo dostop do drugih virov," je dejal Hartley in obljubil, da bo diverzifikacija energije v Evropi oziroma Sloveniji njegova posebna prioriteta.
Povedal je, da Rusija energijo uporablja kot orožje, še posebej v primeru Ukrajine, zato bo vzpodbujal slovenski interes, da vire energije išče drugje. "Ena od možnosti je tudi drugi jedrski reaktor," je dejal Hartley, ki mora sedaj počakati na potrditev pred celotnim senatnim odborom za mednarodne odnose, na koncu pa še v celotnem senatu. Na vprašanje, kdaj meni, da se bo to zgodilo, je neuradno odgovoril, da ne ve, ker je vse odvisno od senata.