Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem izpostavil odločitve stroke, nasprotnikom pa očital, da so prestopili mejo dobrega okusa.

"To kanalizacijsko omrežje je eno izmed ključnih infrastrukturnih omrežij v Mestni občini Ljubljana, ki omogoča odvajanje in čiščenje odpadne kanalizacijske vode, s tem pa tudi varovanje virov pitne vode in okolja," je ob zaključku gradnje 12,4-kilometrskega kanala C0 na današnji redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića poudaril direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik.

Kanalizacija se po njegovih pojasnilih v Mestni občini Ljubljana gradi že skoraj 100 let, do danes pa so zgradili skoraj 1300 kilometrov kanalizacijskega sistema. "Od leta 2007 smo zaprli 20.000 tisoč greznic in zgradili 300 kilometrov kanalizacijskega sistema. Leta 2007 je bila priključenost na sistem 68-odstotna, danes je 98-odstotna," je še izpostavil.

Po pojasnilih direktorja Javnega holdinga Ljubljana Krištofa Mlakarja se celotno kanalizacijsko omrežje sestoji iz zbiralnikov A0, B0 in C0. "Pojavile so se mnoge teorije o tem, kako bo imel ta zbiralnik 300.000 uporabnikov, a jih ima trenutno priključenih 28.000, na koncu jih bo nekaj manj kot 50.000," je pojasnil.

Ljubljanski župan Janković je poudaril, da se je kar naenkrat v javnosti začelo razpravljati o kanalu C0, ne pa o kanalih A0 ali B0. Nasprotniki so šli po njegovih besedah čez mejo dobrega okusa in so zanikali stroko.

Tako Janković kot Mlakar sta izpostavila zaščitne ukrepe na kanalu. "Polnitev tega zbiralnika je velikega premera in polnjen bo največ do 28 odstotkov, razen ko se bo praznil zadrževalni bazen. Takrat bo napolnjen do 40 odstotkov. To pomeni, da zagotavlja že sam po sebi dovolj velik varnostni volumen," je izpostavil Mlakar in med drugim spomnil, da so vgradili tudi zaščitno kineto.

Mlakar je ob tem izpostavil dolgo zgodovino projekta, ki se je prvič začel omenjati leta 1971, leta 1991 pa je bil tudi uradno umeščen v prostorski plan.

"Leta 2010, ko se je sprejemal občinski prostorski načrt, je bil ponovno presojan z vseh vidikov - njegova umestitev in trasa, ki se zopet ni spremenila, a s to razliko, da je bil ob sprejemu občinskega prostorskega načrta v letu 2010 predmet celovite presoje vplivov na okolje, ki je sestavni del okoljskega poročila in na katerega smo dobili vsa soglasja," je spomnil.

Janković je izpostavil, da je projekt v imenu Evropske komisije nadzorovala strokovna agencija Jaspers. "V Ljubljani mislim, da je bilo 17 kontrol in inšpekcij, ugotovili niso niti ene napake," je poudaril. Janković uporabno dovoljenje pričakuje v kratkem.

Pomen projekta za njuni občini sta izpostavila tudi župana Medvod in Vodic Nejc Smole in Aco Šuštar. Slednji se je strinjal, da gre za izredno pomemben projekt, ki ga je treba zaključiti. Postavila ga je stroka, potrdili so ga občinski sveti, potrdila so ga ministrstva, potrdil ga je Jaspers. "Res ne vem, kdo bi bil sploh še proti, v Vodicah ni nikogar, ki bi bil proti," je dejal.

Smole pa je med drugim dejal, da se v javnosti pogosto napačno razume, kateri del medvoških odpadnih vod se bo pravzaprav pretakal po C0, predvsem se večkrat izpostavlja vprašanje industrije. Odpadne vode nobene medvoške industrije se ne bodo nikoli odvajale po kanalu C0, ker se vse industrijske odpadne vode že leta odvajajo po kanalu ob Celovški cesti, je pojasnil.

Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del na 135 milijonov evrov z davkom ovrednotenega velikega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje. Za projekt je občina dobila okoli 69 milijonov evrov evropskih sredstev in okoli 12 milijonov evrov državnih. Ostalo prispevajo omenjene tri občine.

V Piratski stranki medtem ob novinarski konferenci o dokončanju celotne trase kanala C0 poudarjajo, da gre za projekt, ki je sporen tako z okoljskega kot tudi pravnega vidika. "O celotnem kanalu ni bila nikoli opravljena neodvisna, celostna okoljska presoja," vztraja ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović. Občino v Piratski stranki pozivajo, naj projekt ustavi, zagotovi neodvisno okoljsko presojo ter rezultate na transparenten način razkrije javnosti.