Kamenik znova oproščen obtožb za pokol v Tekačevem

Kot je v kratki obrazložitvi oprostilne sodbe pojasnila predsednica senata Alenka Jazbinšek Žgank, so na tokratnem že tretjem sojenju Kameniku lahko presojali samo na podlagi tistih dokazov, ki so po izločitvi nekaterih ključnih, še ostali v spisu, ti pa Kamenika v ničemer niso povezovali s prisotnostjo na kraju tragedije.

Tudi priče, ki so jih po 25 letih spet vabili na sodišče, nekatere med njimi so tudi že preminile ali pa niso bile sposobne za pričanje, po tako dolgem času niso povedale nič več novega ali nič takega, kar bi obtoženega dodatno obremenilo, zato je sodišče lahko izreklo zgolj oprostilno sodbo, stroške postopka pa naprtilo državi.

Kamenik po razglasitvi sodbe ni želel komentirati dogajanja, češ da bo to storil šele, ko bo ta pravnomočna, njegova zagovornica Maksimiljana Kincl Mlakar pa je bila z razpletom zadovoljna in ga je tudi pričakovala.

Tožilec Kacijančič je dejal, da bo o morebitni pritožbi še razmislil potem, ko bo prejel pisno sodbo. Sicer pa se zaveda, da je sodišče izločilo vse materialne dokaze, ki so bili obremenjujoči za obtoženca. "Mi smo z ostalimi dokazi skušali dokazati krivdo, a očitno ti dokazi niso imeli teže. Verjetno lahko tudi rečem, da današnja sodba niti ni neko veliko presenečenje," je še povedal.

Glede še enega osumljenca, po neuradnih virih nekaterih medijev hrvaškega državljana, za katerega je tožilstvo lani vložilo zahtevo za preiskavo, ni vedel povedati nič novega, ker da je v zvezi z njim na potezi sodišče.

Sodišče je sicer danes na zahtevo tožilca želelo zaslišati še dve priči, med njima eno anonimno. Do tega pa ni prišlo, saj je psihiatrično izvedensko mnenje za eno od njiju pokazalo, da ni sposobna pričanja, anonimna pa ni želela pričati, ker od tožilstva ni dobila potrebnih zagotovil o zaščiti, ki jo je zahtevala.

Ker je tožilstvo ocenilo, da za njene zahteve ni zakonskih pogojev, se je Kacijančič moral zadovoljiti z branjem njene izpovedi iz preteklosti.

Kameniku so prvič sodili leta 1997, ker naj bi marca 1997 v Tekačevem ustrelil 73-letnega Štefana Poharca, njegovo 75-letno ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 36-letno Heleno Krušlin in njeno 17-letno hčer Viktorijo.

Decembra leta 1999 je bil za štirikratni umor obsojen na 20-letno zaporno kazen. Sodba je bila razveljavljena. Na ponovljenem sojenju je bil oproščen. Tretje sojenje bi se moralo začeti že leta 2007, kar pa se ni zgodilo, saj je vmes zaradi preprodaje mamil pristal v zaporu v tujini.