Generalmajor Geder je priznal, da ne moremo popolniti bataljonskih bojnih skupin. S 60-odstotno popolnitvijo ne moremo dobiti pozitivne ocene za bojno pripravljenost, saj je zanjo potrebna najmanj 90-odstotna popolnitev. Poglejmo nekaj poudarkov iz njegovega nastopa, ki ga je na koncu označil za izliv:
V tej državi se moramo odgovoriti, ali želimo profesionalno vojsko ali ne. Če je odgovor da, potem moramo nujno ukrepati. Situacija je še slabša, kot jo vidite v tej razpredelnici, zato ker kadrovski načrt, ki je nižji od tega, kar smo si zapisali v resolucijo … Slovenska vojska, ko je pisala resolucijo, je zelo jasno zapisala, in takrat je bilo to strokovno utemeljeno.
Za naloge, ki so po zakonu določene in po bilateralnih dogovorih in v zvezi z zavezništvom zahtevajo minimalno število osem tisoč profesionalcev in dve tisoč pogodbenih rezervistov. To je minimum od minimuma, s katerim ta vojska lahko preživi, da vse naloge realizira. Danes je ta številka 6700. V vojski nam manjka 1300 ljudi. Situacija je tako resna, da je načelnik generalštaba začel biti plat zvona in hoče o tem govoriti na Svetu za nacionalno varnost.
Generalmajor Andrej Osterman je v ponedeljek posle predal svojemu nasledniku, generalmajorju Alanu Gederju.
Pot navzdol se je začela davnega leta tisoč devetsto »ne-vem-katerega«, dva tisoč »ne-vem-katerega«, ko smo prešli v profesionalno vojsko. Takrat smo sprožili en projekt PROVOJ, ki so nam ga pomagali delati tujci, ki so takrat razumeli, kaj pomeni profesionalna vojska in da če želiš imeti profesionalno vojsko, moraš imeti za to zakonodajo v državi, ki jo sprejema in proti njej ni sovražno razpoložena. Dokler smo spreminjali interno zakonodajo znotraj generalštaba in ministrstva za obrambo, je šlo. Ko smo začeli predlagati, kateri vsi zakoni morajo biti sprejeti, da bo ta država »friendly« do svojih sil, potem je bil projekt ustavljen in zaprt.
Torej, SV živi v okolju, govorim o zakonodaji, ki ne dovoljuje obstoja in razvoja Slovenske vojske profesionalno. Če želimo rešiti SV, moramo iti v resna razmišljanja, tako kot so to naredile ostale bivše socialistične države in kot delajo to države, ki imajo že dolgo profesionalne vojske. Ta paket, o katerem danes nihče ne želi govoriti, ker je zelo, bom rekel, bogokleten v tem trenutku, bomo morali odpreti in se začeti o njem resno pogovarjati.
Geder: V tej državi se moramo odgovoriti, ali želimo profesionalno vojsko ali ne.
Da bomo to lahko uresničili, moramo Slovensko vojsko rešiti javne uprave. Znotraj javne uprave profesionalne vojske nikoli ne bomo imeli. Jaz verjamem, da bi bil Zakon o obrambi drugače pripravljen, če bi to dovoljenje bilo, vendar tega dovoljenja ni bilo, zato je zakon takšen, kakršen je. Ni škodljiv. SV bo definitivno koristil, vendar problema ne bo rešil, ker bomo morali iti v temeljite spremembe, to pa je trojni paket: plače, beneficije, kot jih imajo druge države in sprememba zakonodaje, ne samo obrambne zakonodaje To je projekt države. Če tega v letu 2020, 2021, ne vem točno napovedati, ne bomo izpeljali, vi vojske več ne boste imeli.
Odhodov iz SV ni malo… Oziroma ni dosti. Odhodov iz Slovenske vojske je premalo, vhodov v Slovensko vojsko ni. Imamo vojsko, ki je najstarejša med profesionalnimi vojskami. Povprečna starost je blizu štiridesetim … Takih profesionalnih vojska na svetu ni. Povprečna starost se giblje do trideset let. Mi smo petnajst ali pa deset in več let nad tem. Povečati moramo vhod v vojsko, ne pa preprečevati izhoda.
Mladi ljudje, ki vstopijo v vojsko, je povsem dovolj, če so v njej šest, sedem ali osem let. Potem jim pa moramo omogočiti, to so tiste beneficije, da gredo drugam. Kam? Mi se moramo v tej državi deliti kader. Slovenija je majhna. Zahteve policije, carine, čuvajev v zaporih, vojske in vseh po uniformiranih poklicih je velika in nimamo dovolj populacije.
Če pa si jih vsi tisti, ki želijo delati kariero v vojski, začnemo med sabo deliti, najprej v vojsko, pa potem v policijo, pa iz policije kam drugam in celo življenjsko obdobje do penzije lahko ostane pri nas, ampak v vojski ne več kot do 35. leta, potem bomo imeli dovolj kadra. Ampak, to so zadeve, o katerih se je treba začeti resno pogovarjati na državni ravni. Če se ne bomo o tem pogovarjali, zastonj kupujete vse, kar kupujete v tej SV, ker ne bomo imeli koga dati noter.
Mi danes, ko še nimamo novih sredstev, ne moremo popolniti bataljonskih bojnih skupin. Pika. Ne moremo. Jutri jih ne bomo mogli popolniti niti polovico. To je nesmiselno početi. Naše enote so popolnjene 60-odstotno. Mi ne moremo dobiti pozitivne ocene za bojno pripravljenost, tudi če se zgodi »ne-vem-kakšen« čudež. Ker je že to negativna ocena. To se pravi, popolnjenost mora biti 90 plus odstotkov za pozitivno oceno.
Geder: Če ne bomo pravočasno sistemsko ukrepali, leta 2020 ali 2021 vojske ne bomo več imeli.
Mi smo na 60 %. Nimamo specialistov, ne moremo se ukvarjati s »cyber« zadevami, mi se ne moremo več ukvarjati z nobeno tehnologijo, ki zahteva izobražene ljudi iz tehnične smeri, ker jih enostavno v SV ni več. Torej, mi se lahko ukvarjamo samo še z… Ne vem, s teritorialno obrambo. Zadeva je alarmantna. Jaz vas prosim, da kot politiki in odgovorni za to vojsko in varnost te države nekaj ukrenete. To isto bo povedal tudi načelnik generalštaba na svetu za nacionalno varnost.
Kako to rešujejo druge države? Ko še nismo imeli problema s kadrom, če dam samo primer plače, ko nismo imeli problema s kadrom leta 2008 in 2009, ko so še stale vrste pred našimi vrati. Ker pri nas pri 500 prijavljenih, komaj zberemo 80 ljudi, ki so primerni za vojsko. Vojska je elita, vojska je profesija. Za vojsko ni dovolj, da si samo 20 let star, ampak moraš biti nekaj posebnega. Kako so to rešile druge države? Poglejte Češko, Poljsko, baltske države in vse druge. Med 2008 in 2010 je slovenski vojak, govorim o navadnem vojaku, tisti, ki ima danes 730 evrov plače, ampak takrat je imel isto plačo, 730 evrov.
Samo takrat je bilo to 95 % od povprečne slovenske plače. Danes ima ta isti vojak tudi 731 evrov, ampak je to samo 55 % slovenske povprečne plače. Mi smo že bili tam, kjer bi morali biti, moramo samo vrniti tja nazaj. Kaj so naredili Latvijci, na primer? Ko so imeli isti problem, so dali vojakom 118 % povprečne latvijske plače. Meni je žal. Mogoče nekomu to zveni grozno, ampak takrat, ko smo se odločili za profesionalno vojsko, ne vem, če smo se takrat zavedali, ampak v tistem trenutku smo dali vojsko na trg delavne sile. Profesionalci delajo za denar. Konec je časov, ne vem, nekega ne vem kakšnega domoljubja.
Obvezno služenje. To je vprašanje, o tem se bo odločila politika, ampak vi veste, da smo z obveznim služenjem neslavno končali takrat, ko smo končali, in da smo takrat ugotavljali tudi, da danes, da naredimo odličnega profesionalnega vojaka, ki si ga upamo poslati na operacijo v tujino, rabimo eno leto. Potem, torej vojaški rok bi moral biti potem vsaj dve leti. Najprej moram narediti vojaka, potem ga pa moram poslati na bojišče in potem mi mora tam odslužiti svoje, za kar sem ga jaz usposabljal. Torej, to je ena zgodba.
Vključevati vojne veterane zveze častnikov. Jaz mislim, da jih vključujemo kolikor je možno, vendar jaz dvomim, da so oni lahko rešitev tega problema. Ker tudi oni nimajo orodja, da bi privabili vojake, mislim ne moreš mladega človeka prisiliti, da pride v vojsko. 43 notranjih ukrepov, ki smo jih naredili, to so, mi smo skušali znotraj zakonodaje najti rešitve in jaz temu rečem, da so to kozmetični ukrepi, ki so sicer mogoče povečali prihod v vojsko za 1 % ali pa za pol odstotka, nikakor pa ne naredijo tistih rezultatov, ki jih mi želimo.
In da bi dosegli te rezultate, se bomo morali seveda vsi skupaj, politiki vseh levih in desnih in pa seveda v vojski stakniti glave in iskati prave rešitve. Če tega ne bomo naredili, v kratkem Slovenske vojske ne bomo imeli.
Hvala, da ste bili potrpežljivi in da ste poslušali ta moj izliv. Hvala.
