Predzgodba je relativno enostavna, z razsutjem paradržavnega bančništva so se poleg slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesle tudi nepremičnine iz paradržavnega bančnega portfelja. Kolikšna je tržna vrednost teh nepremičnin, je skorajda nemogoče natančno oceniti, vendar se zneski zagotovo gibljejo okoli milijarde evrov. DUTB je, zato da bi nepremičnine prodala, izpeljala javno naročilo (JN/AM-1/2014) in z njim izbrala nepremičninski agenciji, ki bi posredovali pri prodaji. Kot najboljši sta bili izbrani Stoja nepremičnine in ABC nepremičnine. Če se tokrat osredotočimo samo na ABC nepremičnine, vemo, da sta bila izbrana Nina Plavšak in Andrej Kuplenk. Seveda se lahko vprašate, zakaj DUTB ni raje sama organizirala prodaje nepremičnin, saj pri končni vsoti provizije ne bodo ravno majhne, ampak za to vprašanje je zdaj že prepozno. DUTB bo pač raje nekomu omogočila posel, in ta nekdo je Plavšakova. Toda tu se začne cel niz neverjetnih naključij.
Nepremičninski posel stoletja
Plavšakova, ki je sicer znana kot dežurna sestavljavka slovenske gospodarske zakonodaje, za kar so ji lahko iskreno hvaležni predvsem slovenski tajkuni, je bila s svojo nepremičninsko agencijo ABC nepremičnine poslovna partnerica ministrstva za pravosodje. Supervizor namreč razkrije, da je v poslovanju s pravnimi institucijami te države opravila pomemben del nepremičninskega posla (vrhovno sodišče – 330.440 evrov, ministrstvo za pravosodje – 72.497,54 evra). In ravno to je zelo pomembno, razumeti morate, da obstaja vzorec, po katerem Plavšakova vedno nastopi kot svetovalka in potem še kot nepremičninska posrednica, ravno tako, kot je to pri njenem poslovanju z institucijami pravne države. Naj vam trditev dokažem.
Plavšakova prodaja nepremičnine za DUTB, podjetju, ki mu je pred tem že dvakrat svetovala. Se morda spomnite zgodbe o stečaju T2? Najprej Plavšakova svetuje NLB in se bori proti DUTB, NLB dobi bitko in T2 ne gre v stečaj. Potem pa DUTB najame Plavšakovo, vname se nov spopad, NLB izgubi in T2 gre v stečaj. Poleg tega so ABC nepremičnine 28. 5. 2015 izpeljale svetovanje za DUTB. Skratka, DUTB in Plavšakova si nista bila poslovna neznanca pred razpisom za posredovanje nepremičnin. Ampak Slovenija je majhna, kajne? Poglejmo, kako lahko postane še manjša in kako so lahko naključja še bolj neverjetna. Srečna okoliščina za Plavšakovo je bila zagotovo ta, da svetovalka in nepremičninska posrednica v imenu DUTB zdaj lahko prodaja tudi od NLB zasežene Celovške dvore in ostale nepremičnine.
Krak Factor banka in Darko Horvat
DUTB je ob likvidaciji Factor banke zaplenila tudi nepremičnine, ki so sedele na hčerinskem podjetju FACTOR-IN, d. o. o. Morda ni preveč presenetljivo, ampak prodajalka nepremičnin Plavšakova je, še preden jo je DUTB izbral za prodajalko zaplenjenih nepremičnin Factor banke, sodelovala s tem podjetjem kot nepremičninska posrednica in svetovalka. Plavšakova danes samo še nadaljuje nepremičninske posle, ki jih je nekoč že začela pod Horvatom in Rigelnikom v Factor banki. Morda so turbulence preprečile Rigelnikove in Horvatove načrte, načrtov Plavšakove niso.
Svetovanje in Factor banka? Spomnite se, da je bila v času poskusa prve privatizacije NKBM (leta 2001) prav Plavšakova tista, ki je svetovala Horvatu in slovensko-izraelskemu konzorciju, kako naj se prevzema NKBM (ne pozabite, da je malo pred tem delala na Ropovem ministrstvu za finance, ki je vodilo prodajo NKBM). To seveda pomeni, da ima relacija Factor banka–Plavšak dolgo zgodovino. Vse to navede na precej nenavadno ugotovitev, in sicer da je sopotnica in oblikovalka regulatornega okvirja, ki je rodil tajkunske zgodbe, rezultat česar sta finančni polom in ustanovitev DUTB, danes tista, ki s prodajo nepremičnin in svetovanjem rešuje portfelj DUTB in posledice plenilskih pohodov po državi. Zanimivo naključje, kajne?
Zdaj pa je čas, da v zgodbo vstopi nekaj bistveno bolj zloveščega, kar lahko pojasni marsikaj doslej nerazloženega. Factor banka, poslovna stranka Plavšakove v vseh možnih različicah politično-ekonomskih transformacij, je prek FACTOR-IN manjšinska solastnica podjetja Iskrateling. To podjetje je hčerinsko podjetje Iskre Telekom, ki pa je spet hčerinsko podjetje Iskratela. Iskrateling je podjetje, ki dober del posla opravi na ruskem trgu. In tu se zgodba šele dobro začne oziroma sestavijo se fragmenti finančnih shem, ki že nekaj mesecev nepojasnjeno krožijo po državi.
Sovjetski krak
Iskratel in z njo Iskrateling sta svoj čas v koaliciji z NLB osvajali ruski trg, tako da sta z rusko zasebno banko Promsvyazbank omogočala ruskim kupcem ugodne uvozne kredite (državna SID banka je bila na slovenski strani nemalokrat garant pri teh kreditnih poslih). To sodelovanje je bilo tako dobro, da je leta 2005 NLB, kot dolgoročno naložbo, kupila 7,69 odstotka Promsvyazbanke. Leto dni pozneje je NLB odprodala svojo »dolgoročno naložbo« v tej banki. Promsvyazbank, ki je v lasti bratov Ananyev (Rusi ju imenujejo pravoslavna oligarha), je po mednarodni blokadi ruskega bančništva, do katere je prišlo po ukrajinski krizi, postala najpomembnejša Putinova banka, saj je kot zasebna banka imela dostop do mednarodnih finančnih trgov in je lahko posredovala pri kreditiranju ruske ekonomije.
Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker se je pred dobrim mesecem razvedelo, da sta se tako Rigelnikov kot Petanov imperij začela reševati objema DUTB prek ruske VTB banke. Naj vas spomnim, VTB banka je v celoti državna, uprava in nadzorni svet te banke pa sta bolj ali manj preslikava Putinovega kabineta. Še več, VTB banka je glavna ruska banka v mednarodnih poslih, ki spremljajo ruske investicije. V trenutku, ko se je razvedelo, da je v reševanje rdečih imperijev vstopila VTB, ni bilo čisto jasno, kako je mogoče, da sta tam kreditno uteho iskala tako Rigelnik kot Petan. Vedeli smo zgolj, da je se je iz VTB v nadzorni svet NLB preselil Miha Košak in da je VTB sodelovala pri kreditiranju še marsikaterega tajkunskega abonenta na DUTB, recimo Abanke (2007), Gorenja (2014), NKBM (2005), kreditirala pa naj bi tudi poskus Nijaza Hastorja (Prevent), da prevzame in prestrukturira koprski Cimos.
Kaj imata skupnega VTB in Prosvyazbanka? Prva je glavna Putinova državna banka, druga je glavna Putinova zasebna banka, in ko sodelujete z eno, hkrati sodelujete z drugo. Kaj imata skupnega VTB in Slovenija? Reševanje Rigelnika in Petana iz objema DUTB. In kaj imata skupnega Rigelnik in Petan? DUTB-jevo svetovalko in nepremičninsko posrednico Plavšakovo. Naj vas spomnim, Factor banko, za katero je Plavšakova svetovala in prodajala nepremičnine, sta si lastila Horvat (v zadnji inkarnaciji prek CGI) in Rigelnik (prek ACH). Plavšakova pa ni samo svetovala Horvatu in prijateljem, kako prevzeti NKBM, ampak je v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja svetovala tudi DZS. Najprej so bila tu mnenja v spopadu Finmedia (prvotni lastnik Petanovega imperija) proti Mladinska knjiga, potem pa še pri revizijah lastninskega preoblikovanja DZS. Se vam vse skupaj ne zdi naravnost neverjeten niz naključij? Kakorkoli obračate in kamorkoli pogledate po lastniških krakih in poslovnih relacijah, vedno nekako izplava priimek Plavšak. Iščete logiko, zakaj sta Petan in Rigelnik končala pri VTB? Dajte to v kontekst z DUTB in nekako se vam pokaže nepremičninska posrednica in svetovalka Plavšakova.
Prazgodovina in epilog
Krog, ki se je zelo verjetno identificiral z DUTB-jevo izbiro ABC nepremičnin, pa se s tem še ni zaprl. Celotna grupacija uporablja neko zelo staro mrežo, ki je nastala dolgo tega. Ravno tako, kot se je Darko Horvat usedel na izraelsko mrežo, ki jo je za SDV spletel in na liniji s Shaikom Trachtenbergom (aka Danom) vzdrževal Edo Brajnik, se je grupacija, ki obvladuje DUTB, očitno usedla na mrežo, ki jo je spletla Iskra skupaj z ameriškim partnerjem ITT v Sovjetski zvezi. Na eni strani je bil ruski predstavnik Stojarev, na drugi pa skupina za posebne naloge v Iskri (Hujs, Primožič, Požeg, Nešić, Slavić in Remškar) skupaj s Roterjem (LB, pozneje NLB) in vrhom socialistične Slovenije (Popit, Šetinc in Zemljarič). Ampak to je že spet neka čisto druga zgodba in dovolj je, da izbrani finančni inženirji razumejo, da sem pravkar razkril nekaj, kar bi moralo biti za vedno skrito.
Vprašanje za milijon evrov je seveda, komu bo Plavšakova prodala nepremičnine DUTB? Tega seveda ne moremo vedeti, toda si kdo upa staviti, da bo država v naslednjih letih na trg ponudila ogromno socialnih stanovanj?