"Slovenski študenti klasične filologije, med katerimi je tudi vrsta mojih učencev, objavljajo tudi v tujini, so vabljeni na predavanja, simpozije in kongrese po širnem svetu," je pojasnil.
Obenem Društvo za antične in humanistične študije že 16 let izdaja revijo za antične študije Keria, na kar je tudi ponosen, saj, kot je poudaril, deluje v precej skromnih razmerah, s knjižnico, ki je veliko skromnejša od knjižnic v tujini, denimo v Gradcu, Trstu in Zagrebu.
Malo manj pa je zadovoljen, da je latinščina oziroma kar celotna antika izrinjena iz osnovnih in srednjih šol. Svetla izjema je škofijska klasična gimnazija, pa še njen pouk klasičnih jezikov se po obsegu ne more primerjati z minulimi časi. Kot je pojasnil, je včasih urnik obsegal po šest ur grščine in osem ur latinščine tedensko, zdaj pa je obseg več kot prepolovljen.
Kot je poudaril, je antičnega besednega gradiva v našem jeziku veliko, a se tega ne zavedamo. "Angleži vedo, da kar 60 odstotkov njihovega besednega zaklada korenini v latinščini, le malo Slovencev pa ve, da okoli 20 odstotkov našega jezika temelji na tem klasičnem jeziku," je povedal.
Med obetajočimi najmlajšimi filologi bi, kot je dejal, težko koga izpostavil, saj je že 15 let v pokoju, med malo starejšimi kolegi pa je omenil profesorja Marka Marinčiča, Jeleno Isak, ki se ukvarja s prevajanjem Iliade, Barbaro Šega, ki prevaja Ovidijeve metamorfoze ter Gregorja Pobežina, ki je z Marjeto Šašel Kos in Nado Grošelj prevajal Zgodovino historične misli. Grošljeva se po njegovih besedah kljub prevajanju iz švedščine ni izneverila latinščini. Omenil je še prevajalca cerkvenih učiteljev - Mirana Špeliča in Gorazda Kocijančiča, ki sta prav tako njegova učenca.
Gantar se je rodil leta 1930 v Ljubljani. Študiral je klasično filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je že med študijem prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Kot prevajalec je iz grščine in latinščine poslovenil dela številnih antičnih mislecev, pa tudi več svetopisemskih knjig in nekaj srednjeveških besedil. K svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. Za antologijo in prevod Rimske lirike je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa leta 1972 nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1997 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.