Revija Reporter
Slovenija

Kaj se skriva za bleščečo fasado novega ljubljanskega hotela s petimi zvezdicami

Boris Cipot

16. avg. 2017 7:32 Osveženo: 14:27 / 16. 8. 2017

Deli na:

V prihodnjih dneh bo Ljubljana postala bogatejša za hotel s petimi zvezdicami. K njegovemu zunanjemu blišču so s stekleno »obleko« veliko prispevali tudi delavci radgonskega Reflexa. Posel je Reflexu prinesel 4,5 milijona evrov.

Reflex je družinsko podjetje Kremplovih, kateremu je pred več kot štirimi desetletji temelje postavil steklarski mojster Robert Krempl, ko je s kolesom in pletenim cekarjem, v katerem so bila steklarska orodja, hodil od vrat do vrat, od stranke do stranke. Z leti je Reflex postal eno od vodilnih slovenskih podjetij za zaključna in obrtna dela in inženiring za steklene površine, že nekaj let pa so edini proizvajalec kaljenega stekla v Sloveniji.

Med več kot 350 zaposlenimi jih je imela petina višjo in visoko izobrazbo, Reflex je bil v zadnjih letih deležen kar precej prestižnih domačih in mednarodnih priznanj za razvojnotehnološke dosežke. Robert Krempl je že v pokoju, a prav nič zadovoljen in vesel, da je s hotelom za Reflexom še en uspešno izpeljan projekt. Državna banka NLB, ki ji je bil zvest vse od obrtniških časov, mu je, najbolj milo rečeno, porinila nož v hrbet, presenetila ga je z upniško prisilno poravnavo. Vprašanje je seveda, v čigavem interesu.

Potegnili krajši konec

Reflex družine Krempl je kot specialist za steklene fasadne površine sodeloval pri kopici velikih investicijskih projektov v Sloveniji in pri plačilih kot podizvajalec potegnil krajši konec, njihovi dolžniki pa so poniknili v stečajih ali likvidacijah. Reflex je ostal brez plačila pri Jankovićevem projektu Stožice, pri Šolajevem mariborskem hotelu City, SuperNova.

Pri zadnji so bili prikrajšani za milijon evrov, a je dolžnik Kremplu v brk povedal, da se lahko obriše pod nosom za denar, ker je sodnica »njegova«, njen soprog je vrhovnih sodnik, njegov odvetnik pa Bandelj! V suhih letih so si zato morali pomagati z bančnimi krediti NLB, po dokaj uspešnem lanskem poslovnem letu so si letos obetali boljše čase, saj so bile z naročili in pogodbami njihove proizvodne in montažne zmogljivosti v celoti razprodane. Ampak prišel je 7. april 2017, ko je sodišče uvedlo postopek prisilne poravnave, ki ga je 31. marca vložila NLB in do Reflexa uveljavljala terjatve v višini 4,1 milijona evrov.

»Na dan 30. marca letos, ko se je NLB 'polastila' naše firme, je imel Reflex poravnane vse tekoče obveznosti do banke. Imeli smo tudi pozitivni kapital, po našem reprogramu pa obveznosti, ki so znašale ob skoraj 28 milijonih evrov lanske realizacije 7,1 milijona evrov, od tega 57 odstotkov do NLB, a banka je imela pripombe k (ne)pravilnostim v postopku reprograma. Zato zahteva po takojšnjem plačilu vseh naših obveznosti. Ker jim s čim takim nismo mogli ustreči, so že naslednji dan, 31. marca, vložili zahtevo po prisilni poravnavi,« pojasnjuje Robert Krempl.

VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24