Vlada je mandat začela 1. junija 2022 z napovedmi strukturnih reform. Ministri iz kvote Svobode so ob prihodu na vlado ocenili, da so delali dobro in svoje resorje zapuščajo v dobri formi. Na sejo pa ni bilo ministrov iz kvote SD.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob prihodu na sejo med dosežki svojega resorja izpostavila rekordna vlaganja v infrastrukturo, končanje drugega tira, zaključevanje železniške postaje v Ljubljani, premik tretje razvoje osi z mrtve točke in nov zakon o letalstvu. Dodala je, da se je zelo trudila, da bi se skrajšali roke izvedbe projektov, "pa je bila stroka enotno proti temu, da bi se delalo ponoči ali pa da bi bil rok izvedbe merilo pri izbiri izvajalcev". "Tako da tukaj pa mojemu nasledniku iskreno želim srečno roko," je dejala. Meni, da bo Jernej Vrtovec dober minister, saj področje pozna.

Tudi minister za obrambo Borut Sajovic je med dosežki svojega mandata izpostavil rekordna vlaganja v obrambo, varnost in odpornost države. "Predvsem pa se mi zdi, da je to področje, ki ga nisem in nismo politizirali, saj varnost ni leva in desna," je dejal. V mandatu ne bi naredil nič drugače, svojemu nasledniku Valentinu Hajdinjaku pa želi dobro delo v interesu varnosti vseh državljanov.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ocenila, da so na ministrstvu vodili uravnoteženo kmetijsko politiko, bili zelo proaktivni in ministrstvo ponovno oživili. Ocenjuje, da se bo po primopredaji poslov "zgodil status quo, desni populizem in helikoptersko podeljevanje denarja". "Glede na to, da so zame na začetku mandata, kljub moji izobrazbi in izkušnjam na področju kmetijstva, ocenjevali, da stopal v izredno velike čevlje, (...) mislim, da so ti čevlji za njega še nekoliko večji," je dejala glede bodočega ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu želi vso srečo.

Vlada prvaka Svobode Roberta Goloba, ki jo je ta oblikoval še s SD in Levico, je mandat nastopila 1. junija 2022. Po prvi vladi Janeza Janša pa bo to šele druga vlada v zgodovini samostojne države, ki ji je uspelo celotni štiriletni mandat izpeljati v nespremenjeni koalicijski sestavi ter brez hujših pretresov ali resnih koalicijskih kriz. Zvrstilo se je sicer kar nekaj menjav na ministrskih mestih, skupno 11. Zamenjali sta se tudi vodstvi obeh manjših partneric.

Levosredinska koalicija je mandat nastopila z obljubami o "normalizaciji države po vladi Janeza Janše" in s smelimi napovedmi strukturnih reform. Kot ključno so pri tem partnerji postavili zdravstveno reformo, pri čemer jim je na koncu uspelo čez parlamentarno sito spraviti nekaj reformnih zakonov. Med njimi je bil ključni zakon, ki je razmejil javno in zasebno zdravstvo, ter naletel na oster odziv zdravnikov.

Med pomembnejšimi reformami je tudi prenova plačnega sistema javnega sektorja, ki se je postopoma začela uveljavljati z letom 2025, pod streho jim je uspelo spraviti tudi pokojninsko reformo. Po dolgoletnih prizadevanjih se je začelo tudi vzpostavljanje tretjega stebra socialne varnosti, ki ga je predvidel zakon o dolgotrajni oskrbi. A so ga vseskozi spremljale težave, ki bodo počakale tudi prihajajočo vlado.

Vlada je sicer že ob začetku mandata morala zagristi tudi v spopadanje z draginjo in energetsko krizo, ta izziv je ob vojni v Iranu zaznamoval iztek tudi njenega mandata. Eden večjih izzivov je bila tudi sanacija po katastrofalnih poplavah, ki so v drugem letu vlade prizadele državo.

Ključne ukrepe, ki jih je vlada sprejela "za stabilno, razvojno in odporno Slovenijo", bodo po seji predstavili vlade Robert Golob ter podpredsednika vlade Luka Mesec in Matej Arčon, ki opravljajo tekoče posle, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.