Kaj po pravnomočni obsodbi v zadevi Patria

Najprej glede izvršitve zaporne kazni: stranke morajo pošto s sodbo prevzeti v 15 dneh. Ko jo dobijo, bo začel teči osemdnevni rok, v katerem jim mora sodišče poslati vabilo na prestajanje kazni. Med prejemom poziva in nastopom kazni ne sme miniti več kot mesec dni. Sodišče lahko obsojenim na njihovo prošnjo odloži prestajanje zaporne kazni, na primer zaradi zdravstvenih razlogov, obsojenci lahko zaprosijo za alternativno obliko prestajanja kazni, torej konec tedna v zaporu ali delo v splošno korist. O morebitni odložitvi izvrševanja kazni bi odločala predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk.

Odložitev ali prekinitev zaporne kazni lahko določi tudi vrhovno sodišče, na katerega bodo obsojenci vložili zahtevo za varstvo zakonitost kot izredno pravno sredstvo, če že na prvi pogled ugotovi, da so bile v postopku kratene temeljne človekove pravice. Vrhovno sodišče v okviru zahteve za varstvo zakonitosti obravnava kršitve kazenskega zakona in kazenskega postopka. Tudi ustavno sodišče lahko v primeru ustavne pritožbe zaradi kratenja človekovih pravic pri sojenju odloži ali prekine izvršitev zaporne kazni. V konkretnem primeru je evidentno predvsem kratenje pravice do učinkovite obrambe.

Obsojenci, katerim višje sodišče potrdi sodbo, lahko izjemoma, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice, neposredno vložijo ustavno pritožbo, drugače pa le po izčrpanju (izrednih) pravnih sredstev. Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, sodbo lahko spremeni v oprostilno, ali pa razveljavi odločbo prve in druge stopnje ter zadevo pošlje v ponovno odločanje na prvostopno sodišče. Ustavno sodišče lahko pritožbo zavrne, lahko ji ugodi in sodbo odprav, ali pa sodbo razveljavi in pošlje na sodišče v novo odločanje. Obsojenci imajo možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice šele, ko so v matični državi izkoriščena vsa pravna sredstva.