Kadunc o Janševih napadih na RTVS: To so stvari, ki ne pritičejo predsedniku vlade

Kadunc je v pogovoru dejal, da jim izpad prihodkov iz oglaševanja povzroča težave, vprašanje je tudi, ali se jim prodaja delnic Eutelsata, ki jim je padla vrednost, v tem trenutku sploh splača.

"Za letos smo predvideli, da bomo imeli iz poslovanja primanjkljaj v višini okoli sedem milijonov evrov. Če zdaj dodamo še te tri, štiri milijone, bomo imeli enajst milijonov minusa. Vendar smo v to leto vstopili z devetimi milijoni na računu in z delnicami, tako da z likvidnostjo ne bi smeli imeti veliko problemov," je pojasnil Kadunc.

Dodal je, da je v finančnem načrtu sicer predvideno medletno kratkoročno posojilo v višini štirih milijonov evrov. "Če se ne bi smeli zadolžiti, bi regres morda res morali preložiti," je dejal in dodal, da so ministrstvo za finance že obvestili, da bodo verjetno najeli kredit. Soglasja ne potrebujejo.

Na vprašanje, ali je za stabilno financiranje edina rešitev res dvig rtv-prispevka, pa odgovarja, da ne, a da so od leta 2012, ko je bil zadnji dvig, prevzeli več novih nalog in dodatnih stroškov enostavno ne morejo več pokrivati.

Kadunc je spregovoril tudi o političnih pritiskih na RTVS ter o javnih kritikah s strani premierja Janeza Janše na Twitterju. V nekaterih po njegovih besedah ni šlo za napad na splošno: "Šlo je za napad ad personam, na točno določena prispevka. To so stvari, ki ne pritičejo predsedniku vlade. Drugi člen zakona o RTVS jasno izpostavlja, da je dolžnost države zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS."

V zvezi z vladnim odzivom na platformo Sveta Evrope o pritiskih na RTVS pa je pojasnil, da je res bilo obdobje, ko je programski svet vodil Janez Kocjančič kot predstavnik olimpijskega komiteja. Ampak svet sta vodila tudi Stane Granda in Mitja Štular in desne garniture so to hišo po njegovih navedbah vodile takoj po osamosvojitvi.

Glede napovedanih menjav v nadzornem svetu je dejal, da si jih noben direktor ne izbira nadzornikov sam. Ima pa nadzorni svet možnost, da predlaga programskemu svetu razrešitev generalnega direktorja. "Vsaka stranka, še posebej če je velika, želi imeti na mestu generalnega direktorja javne radiotelevizije človeka, ki mu zaupa. Taki apetiti so vedno obstajali," je dejal.