Juvan: Nočitev z zajtrkom ne bo dovolj, da bi Slovenci šli na počitnice v Sloveniji

Nočitev z zajtrkom ne bo dovolj, da bi v destinacijo pritegnili Slovence, tudi zato, ker večji del države domačemu gostu omogoča dnevni obisk. "Torej ni potrebe po prenočevanju, razen ko nam destinacija z doživetji ponudi dovolj razlogov za prenočitev," je za STA ocenil Juvan.

Strošek, cena ali način plačila po njegovem prepričanju niso edini dejavniki pravega pristopa k oblikovanju ponudbe za domačega gosta. "V Sloveniji smo doma, poznamo slovensko kulinariko, naravo, večino običajev, jezik in narečja. Nekako logično je torej, da potrebujemo bolj prefinjen način za doseganje osnovnega namena počitnic: uživanje, drugačnost, unikatnost in kakovost. To so atributi, ki jih morajo ponudniki nastanitev in destinacija opredmetiti in zelo hitro sporočiti slovenskemu gostu," je izpostavil Juvan.

Pri tem bo zelo pomembno sodelovanje ponudnikov nastanitev z lokalnimi ponudniki doživetij. Tako bi namreč na eni strani ustvarili dovolj atraktivna doživetja, da bi prepričali Slovence v obisk destinacije, hkrati pa bi znotraj nje kolegialno delili multiplikativne učinke turističnih bonov.

Na vprašanje, ali je smiselno razlikovati cene oz. ponudbo glede na način plačila, Juvan odgovarja, da to ni niti smiselno niti zakonito. "Pri ponudbi pa smo lahko bolj fleksibilni, torej prilagajamo vsebino. Ponudniki imajo pravico - ali priložnost - dokazati svojo kakovost, raznovrstnost, unikatnost in na tak način prepričati potrošnika, hkrati pa na račun multiplikativnega učinka bonov zagotavljati tudi neko solidarnost do drugih deležnikov destinacije," je poudaril.

Nastanitvene ponudnike je Juvan pozval, naj domačemu gostu, ki bo koristil državne turistične bone, dokažejo, da so se zanj potrudili enako kot za domačega gosta brez bona ali tujega gosta. Potrošnike pa je spomnil, da ni nobene potrebe, da ponudniku vnaprej razkrivajo, da bodo storitve plačali tudi s turističnim bonom. "Dolžni smo zgolj povpraševati odgovorno in kredibilno ter zagotoviti plačilo, ko oz. če storitev koristimo," je dejal. Ponudniki se lahko sicer odločijo, da bonov kot plačilnih sredstev ne sprejemajo, a v sedanji situaciji velika večina tega verjetno ne bo storila.

Primere iz zadnjih tednov, ko so nekateri ponudniki strankam pošiljali dražje informativne ponudbe za primer plačila z boni, Juvan pripisuje nejasnosti situacije. "Vsled pomanjkanja jasnih navodil ravnanja z boni izhajajmo iz tega, da ponudniki, ki so dajali informativne ponudbe, niso bili načrtno zavajajoči ali diskriminatorni," je pozval. Uredbe namreč še ni, zato je težko soditi o motivih, ki so te ponudnike vodili.

Juvan poudarja tudi vlogo destinacijskih turističnih organizacij, ki naj zagotovijo poštenost svojih ponudnikov in o tem kredibilno in ažurno obveščajo potencialne obiskovalce. Potrošniki se bodo namreč za dopust v prvi vrsti odločili glede na zadovoljevanje svojih pričakovanj in potreb, denimo cene in trajanja paketa. Ob tem pa bo zelo pomembna tudi kakovost, poštenost, varnost in podoba destinacije oz. ponudnikov.

Pomembno pa bo tudi, kakšna pravila bo za koriščenje bonov postavila država. Po oceni Juvana bo nujno zagotoviti, da bo upravičenec oz. koristnik bona prisoten na lokaciji v času unovčitve in da bo imel koristnik v primeru prenosa bona ustrezno potrdilo prvotnega upravičenca. Preverjati bo tudi treba, ali imajo ponudniki, ki bodo bone unovčevali pri državi, kapacitete, ustrezne številu unovčenih bonov za posamezno obdobje.

Prav tako bo treba zagotoviti, da bodo lahko boni unovčeni le pri ponudnikih, ki delujejo v skladu z zakonodajo s področja opravljanja gostinske nastanitvene dejavnosti. Nenazadnje pa bo nujno jasno opredeliti storitve, za katere se lahko koristijo boni, in hkrati odgovoriti na vprašanje, kako se bodo obravnavala različna odstopanja od teh storitev.