Jure Leskovec in sodelavci so na ameriškem Stanfordu dosegli preboj glede širjenja virusa

Kot so zapisali, je pandemija covid-19 drastično spremenila naše obnašanje in potovalne vzorce. "Kljub temu pa še ne obstajajo epidemiološki modeli, ki bi na podlagi potovalnih vzorcev ljudi ter ukrepov za omejitev gibanja natančno napovedali širjenje koronavirusa." Zato so razvili epidemiološki model za modeliranja širjenja koronavirusa na podlagi potovalnih navad in gibanja ljudi.

Za model so uporabili podatke položaja mobilnih telefonov, s katerimi so zajeli gibanje 100 milijonov ljudi v 10 največjih metropolah v ZDA. Njihov pristop za vsako uro v dnevu oceni omrežje mobilnosti, koliko ljudi iz vsake soseske obišče različne lokacije, kot so restavracije, trgovine, fitnesi, cerkve in šole, ter koliko časa tam ostanejo.

Na podlagi takega omrežja mobilnosti lahko model napove potek širjenja virusa. Kot so ugotovili, bi bila brez ukrepov v enem mesecu okužena tretjina prebivalstva v ZDA, hkrati pa so ugotovili tudi obstoj "super raznašalcev", okoli 10 odstotkov lokacij, kjer je povzročenih več kot 85 odstotkov vseh okužb.

S pristopom so prav tako razložili, zakaj so socialno ogroženi bolj podvrženi virusu, saj so manj ostajali doma, hkrati pa so se gibali po bolj rizičnih lokacijah.

Kot so še zapisali, lahko njihov model služi tudi kot orodje za sprejemanje odločitev pri sproščanju ukrepov.