V Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so drevi slavnostno izročili nagradi Sklada Josipa Jurčiča za leto 2008 publicistu Petru Bedjaniču in novinarju Bernardu Nežmahu. Ta je po prejemu nagrade poudaril, da je avtonomnost novinarstva v tem, da je sposobno nastavljati ogledalo sedanjosti, a tudi premišljevati o preteklosti.
Bedjanič je po sprejemu nagrade dejal, da ga veseli, da so podeljevalci nagrade "prodrli v tako temen kot novinarstva, kot je novinarstvo za operno glasbo". Po njegovih besedah je operno novinarstvo "nevaren poklic, saj sem na eno uho gluh, kar je posledica profesionalnega poslušanja Richarda Wagnerja".
Nežmah meni, da nagrada kaže na pomen reflektiranega novinarstva. Ob tem je spomnil, da so pred 20 leti skupaj s predsednikom upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča "branili časopise pred javnimi tožilci, ki so jih plenili". Sedaj so največji antagonisti lastniki kapitala, je dejal Nežmah, a ob tem opozoril, da je manj opazen problem frenetičnosti in hitrosti.
Pri žurnalizmu, tako Nežmah, ni časa za premislek in poglabljanje v uvid. Dodal pa je, da je avtonomnost novinarstva prav v tem, da je sposobno nastavljati ogledalo sedanjosti, a tudi premišljevati o preteklosti. "In to preteklost na novo premisliti," je pojasnil.
Publicistka in dvakratna Jurčičeva nagrajenka Alenka Puhar je v slavnostnem nagovoru dejala, da se je zadnji dve leti skupaj z režiserko Majo Weiss ukvarjala z mučno usodo Angele Vode, ki bo pokazana ali vsaj nakazana v filmski upodobitvi. Ob tem je opozorila, da je bil iz Slovenije "poslan poziv v svet", da ni primerno prikazovati dokumentarca Otroci s Petrička, "ko Italijani rovarijo. Umakniti ga je treba!".
"S filmom, ki prikazuje muke otrok, pa baje prilivamo olje na italijanski ogenj," je dejala Puharjeva. "Kar mrzel pot me je oblil ob teh pogovorih," je poudarila. Po njenih besedah ima v našem življenju še velik vpliv logika, "da obstajata dve strani in da se ljudje z besedami in dejanji sproti opredeljuje o tej ali oni strani". Druga svetovna vojna tako še kar traja in traja, je zatrdila.
"Kot da druga svetovna vojna še ni dovolj, se ljubezen do militantne percepcije še nadaljuje," je dejala in nadaljevala, da jo je zaznati v razpravi o izbrisanih. Po njenem mnenju "se strastni ugovori reducirajo" na nekdanje častnike JLA.
Verjetno so med izbrisanimi tudi nekdanji častniki, je pojasnila, a dodala, da so med njimi tudi delavci, smetarji in čistilke. Kot meni Puharjeva, bi morali v teh ljudeh videti poražence. "In pri obravnavanju teh poražencev pokazati nekaj prizanesljivosti," je poudarila in zatrdila, da nam nič ne morejo. "Jaz glasujem za razorožitev," je dejala in dodala, naj imajo Otroci s Petrička mir in "naj izbrisani otroci nehajo biti izbrisani".
Bedjanič je prejel nagrado za uredniško, glasbeno novinarsko in publicistično delo na področju operne glasbe. Z nagrado Bedjaniču in operni glasbi na radiu želi Sklad Josipa Jurčiča prispevati k pravemu razmerju med estetiko tehničnih medijev in resničnostjo glasbe.
Nežmah je prejel Jurčičevo nagrado za svoje komentarje in analize tranzicijske Slovenije, postkomunističnih družb Vzhodne Evrope ter za knjigi Jelcinova Rusija in Zrcala komunizma. Sociolog, novinar in publicist Nežmah je bil urednik Radia Študent v začetku osemdesetih let, v času slovenske pomladi pa glavni urednik in pozneje komentator tednika Mladina, za katero piše še danes.
Sklad Josipa Jurčiča sta leta 1993 ustanovila založba Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev. Sklad, ki nosi ime pisatelja, novinarja in urednika Josipa Jurčiča, vsako leto podeli nagrade, ki jih izročijo na Jurčičev rojstni dan, 4. marca.