Kot poudarjajo podpisniki, ozemlje južno od Dragonje ni bilo nikoli v zgodovini del hrvaške države. Napovedujejo, da se bodo morebitni neugodni arbitražni odločitvi uprli z vsemi sredstvi, stanje na spornem območju pa primerjajo z rusko zasedbo Krima, poroča portal MMC RTV Slovenije.

Kot še navaja, so na slovenskem zunanjem ministrstvu potrdili, da so prejeli spomenico, da pa je ne morejo komentirati. "Slovenska stran verjame v visoko strokovnost, neodvisnost in nepristranskost arbitrov ter da bo odločitev v skladu z arbitražnim sporazumom," so dodali.

Za današnje Delo so podpisniki spomenice povedali, da so se zanjo odločili iz bojazni, da bodo ostali zunaj Slovenije in zato, ker je iz več virov slišati, da odločitve arbitrov o meji med Slovenijo in Hrvaško verjetno ne bo pred septembrom. Kako bi se lahko uprli, pa bodo "govorili pozneje, ko bo odločitev znana", je povedala Ana Hafner.

Južno od reke Dragonje je spornih 113 hektarjev ozemlja, kjer so zaselki Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje, med njimi tudi hiša Joška Jorasa. Slovenija meni, da je celotno območje slovensko, saj je za to območje pred 25. junijem 1991 vodila kataster in zemljiško knjigo, kar je Hrvaška za to območje vzpostavila kasneje.