Joc Pečečnik v tajkunski Factor banki prejel za 28 milijonov evrov kreditov

Počasi, a zanesljivo, se razkrivajo banke, ki so malodane z mafijskim poslovanjem slovenskim davkoplačevalcem obesile za vrat več milijard evrov. Sprva se je zdelo, da so edini krivci pohlepni tajkuni, od katerih so bili nekateri že pravnomočno obsojeni in grejejo zaporniške klopi, sedaj je iz dneva v dan bolj jasno, da so ključne osebe sedele v nadzornih svetih bank in v pisarnah na Slovenski cesti 35, kjer v prestolnici domuje Banka Slovenije (BS). Celo več. Zadnja pričevanja napeljujejo na sum, da so uslužbenci BS zaradi sorodstvenih in prijateljskih povezav z bančniki (namenoma?) opuščali temeljit nadzor bank. 

BS opustila nadzor

Jasna Iskra, vodja pravne službe v BS, je na zadnji seji preiskovalne komisije, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, skušala krivdo prevaliti na banke, češ da so »tudi skrivale dokumente« in da so banke »zmožne vse narediti«. Toda demantira jo predlanski pregled, ko so strokovnjaki BS na zahtevo direktorja izredne uprave Factor banke Klausa Schusterja sploh prvič pogledali v drobovje delovanja nadzornega sveta. In imeli so kaj videti, ugotavljali so sume hudih kaznivih dejanj. Kako je mogoče, da kaj takega niso ugotovili že prej, naredili alarm in postavili izredno upravo. 

Mogoče ni odveč podatek, da je mož Jasne Iskra za svoje podjetje, kjer je bila tudi ona nekaj časa prokuristka, dobil ugoden kredit v Factor banki. In naprej. Žena nekdanjega viceguvernerja Sama Nučiča je bila vodja poslovalnice Probanke v Ljubljani, se pravi druge banke, ki je šla v nadzorovano likvidacijo. V obe zasebni banki smo davkoplačevalci za zdaj dali krepko več od pol milijarde evrov, končni račun bo mnogo večji. 

Factor in Pečečnik

A tudi Nučič je prepričan, da niso krivi bankirji, da je šestmilijardna bančna luknja izključno posledica krize. »Napaka je, da iščete posameznika, ki je odgovoren,« je dejal pred meseci. Res? Ne. Pregled delovanja nadzornega sveta in uprave Factor banke, v javnosti bolj znana kot banka Foruma 21, razkriva krivce z imeni in priimki, sumi jih storitve kaznivih dejanj: od zlorabe položaja do opustotve dolžnega ravnanja. 

Na plano so poleg že znanih imen, kot so Darko Horvat, Vera Mihatovič, Boris Milevoj, Dušan Bele, Andrej Ručigaj, (ne)pričakovano skočila še nekatera imena in podjetja, denimo Joc Pečečnik z družbama Interblock ZDA in Elektronček. To je tisti Pečečnik, ki je lani na hitro odstopil od posla z Bojanom Požarjem (izdajanje revij propadle družbe Delo revije) in je nedavno na skupni novinarski konferenci z NLB razglasil, da je z državno banko sklenil 50-milijonski posel, ker si želi, da bi od njegovega delovanja čez lužo imele nekaj tudi slovenske banke. Res, humanitarec in dobrotnik na kvadrat.

 In to govori človek, ki je lani v intervjuju za interno glasilo NLB izjavil, da se nima časa ukvarjati s Slovenijo, ker podpisuje desetmilijonske pogodbe v ZDA. A nenadoma je spet v Sloveniji, on, ki ima za svoje življenjsko vodilo obnašanje čmrlja. »Čmrlj kljub fizikalni neustreznosti leti zato, ker ne ve, da je fizikalno neustrezen za letenje,« je izjavil, davkoplačevalci pa lahko samo upamo, da ne bodo na koncu tudi silni čmrljevi milijoni iz posla z NLB strošek davkoplačevalcev. V Factor banki je devetmilijinski kredit (od tega tri milijone evrov za poplačilo starega) dobil v čudnih okoliščinah, saj je bila Factor banka takrat (v začetku tega desetletja) že v likvidnostnih težavah, Pečečnik pa je dobil kredit »za obdobje treh let z enoletnim moratorijem, zavarovan z menicami in obvezo reodkupa igralnih avtomatov s strani družbe Elektronček«.

Čudni zapisniki NS

Pečečniku in drugim poslom, ki so bili opravljeni med Factor banko, in članom nadzornega sveta (oziroma z njimi povezanimi osebami) se bomo podrobneje posvetili v naslednjih številkah, za začetek in ogrevanje si oglejmo, kaj je o delovanju NS in uprave Factor banke med letoma 2008 in 2012 med pregledom, ki se je končal v začetku leta 2014, ugotovila Nataša Ristić, ki se čudi, da nista ne NS ne notranja revizija našla nepravilnosti.

Njene glavne ugotovitve (podrobno je pregledala zapisnike sej NS) so: zapisniki so bili kratki, iz njih ni razvidna razprava, sklepe so vedno soglasno potrjevali, naložbe banke, ki so pomenile več kot deset odstotkov jamstvenega kapitala, pa so se odobravale na korespondenčnih sejah in na rednih sejah potrjevale za nazaj. Kaže, da nista ne uprava ne NS delovali v skladi z določbami zakona o bančništvu in z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja. 

Posebna zgodba so nepremičninski posli, pri čemer je celotno tveganje nosila banka, ki je »potrdila vsak predlog kreditojemalca o spremembi kreditne pogodbe«. Konec leta 2012 je znašal obseg nepremičninskih poslov 296,4 milijona evrov, od tega kar 147,2 milijona evrov v tujini. Izpostavljenost banke je bila velika, večina projektov je sedaj nerentabilna, saj je za njihovo dokončanje potrebno novo financiranje, vendar kreditojemalci za to niso zainteresirani, saj je celotno tveganje na banki. Običajno je bil odobren kredit, ki se je poplačal ob dokončanju posla. Tak način plačila (ponekod tudi obresti) pomeni kar 96 odstotkov projektnega kreditiranja. Toda Ristićeva še ugotavlja, da se tudi kupnina (kjer so projekte speljali do konca) od prodaje nepremičnine sploh ni namenila za poplačilo kreditov. 

»Kreativno« poslovanje

Ko so člani NS glasovali o posojilih družbam, s katerimi so lastniško ali upravljavsko povezani, se niso izločali, »kreditojemalci, ki so bili povezani s člani NS, so v nekaterih primerih zavestno kršili pogodbene zaveze«. Denar je dobesedno letel na vse strani: Bolgarija, Kosovo, Makedonija, Srbija, Ukrajina, Črna gora. Ob tem so bili limiti izredno visoki, tudi do trikratnika kapitala.

»Danes je večina teh projektov v tujini v položaju neplačila,« je zapisala Ristićeva, ki opozarja na zelo »kreativno« izkazovanje prihodkov banke, zaradi česar so bili poslovni rezultati boljši kot v resnici. Banka je denimo obresti sproti knjižila med prihodke, čeprav jih je bil dolžnik dolžan poravnati šele ob izteku kreditne pogodbe. Tako je bilo leta 2012 samo 60 odstotkov obresti v resnici plačano, tudi iz novih kreditov. Zaradi teh in še drugih nepravilnosti poslovni rezultat Factor banke nikoli ni bil realen: bil je precenjen, kreditna tveganja pa podcenjena. 

Kje, za boga, je bila BS?

In Banka Slovenije? Kaj je počela ta čas? V centralni banki so za Reporter povedali, da so v letih med 2008 in 2012 opravljali nadzor »na podlagi rednega poročanja banke o delovanju nadzornega sveta ter o imenovanju in prenehanju funkcije članov NS«. Kot pravijo, odgovornost za delovanje nadzornega sveta oziroma posameznih članov NS je  v skladu s predpisi predvsem odgovornost članov samih oziroma lastnika, ki je te člane imenoval v nadzorni svet. 

»Pooblastila Banke Slovenije za nadzor nad banko namreč ne pomenijo, da je Banka Slovenije prisotna na sejah nadzornega sveta, prav tako ne preverja vseh zapisnikov in razprav na teh sejah – te aktivnosti se izvajajo le izjemoma, kadar so predhodno podani indici o nepravilnostih pri delovanju nadzornega sveta ali članov,« zatrjujejo v BS. V tem času očitno ni bilo tako močnih indicev, da bi inšpektorji centralne banke podrobno pregledali seje NS, kot se je zgodilo med 5. decembrom 2013 in 15. januarjem 2014, se pravi po odločitvi za nadzorovano likvidacijo Factor banke, ki je na koncu (z zaposlenimi vred) pristala v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Če bi BS to počela, bi najbrž prišla do enakih zaključkov kot Ristićeva, kar pomeni, da bi ugotovili, da je bila Factor banka zrela za likvidacijo že mnogo prej. Tako bi preprečili podeljevanje tveganih kreditov na vse strani v času, ko je imela banka že resne težave. Kako je že rekel Pečečnik – bila je dobra banka. Za koga? Za davkoplačevalce zagotovo ne. Imamo več sto milijonov evrov razlogov.

(se nadaljuje)