Policijsko prisluškovanje telefonskim pogovorom ministrice za obrambo Ljubice Jelušič s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem je zbodlo Jelušičevo, ki je po razkritju napadla notranjo ministrico Katarino Kresal. Jelušičeva je prisluhe označila za "nenavadne in nezakonite" in izrazila ogorčenje, ker je policija o prisluškovanju ni obvestila. Kresalova ji odgovarja, da policija ni v ničemer ravnala narobe, obveščena pa ni bila, ker ni osumljena kaznivega dejanja.
Objavljamo odgovor Katarine Kresal na obtožbe kolegice Ljubice Jelušič:
"Praksa, ki se je zadnje čase razvila v Sloveniji, da v javnost prihajajo podatki in dokumenti iz predkazenskih postopkov, je skrajno zaskrbljujoča. Tako zato, ker na široko odpira vrata špekulacijam o nepravnih ozadjih, posega v pravice do zasebnosti oseb, ki so zgolj stranska škoda zakonitih in sodno odobrenih policijskih in tožilskih postopkov, predvsem pa relativizira tisto, kar naj bi bilo v predkazenskih in kazenskih postopkih ključno: preiskovanje utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja.
Sama bi želela, da se razjasni, kako ti podatki pritekajo v javnost in komu je to v interesu. Enak je - vem - tudi interes policije. Dejstvo je, da so bili vsi prepisi prisluhov v papirni in zvočni obliki že 11. marca s celotno izvorno dokumentacijo predani državnemu tožilstvu in nato preiskovalnemu sodišču. Policija kopij tega gradiva ne hrani, ker tako že deset let določa Zakon o kazenskem postopku. Poudariti je treba, da ima tako že od 11. marca dalje poleg državnem tožilstva in sodišča dostop do teh gradiv tudi obramba oziroma osumljeni. Ti imajo vpoglede v vso policijsko dokumentacijo in imajo tudi pravico do kopij te dokumentacije, vključno s prepisi prisluhov. Državni organi in pravosodje lahko zagotovijo samo, da podatki ne prihajajo od njih, nimajo pa vpliva na to, kaj s tem - in v kakšnem interesu - z njimi počnejo osumljeni. Vsak obdolženi ima sicer pravico dati v javnost vse, kar se tiče njegove obrambe, pravno, etično in moralno pa je skrajno vprašljivo, če s tem izpostavlja ljudi, ki niso v kazenskem postopku. To je že v preteklih primerih poudarila Informacijska pooblaščenka. Zagotovljeno mi je, da bodo organi odkrivanja in pregona tudi v sodelovanju z Informacijsko pooblaščenko poiskali pravne možnosti, da se tovrstna praksa ustrezno sankcionira.
Povsem razumem osebno prizadetost kolegice, ministrice za obrambo, v tem primeru. Ne morem pa razumeti njenih nepremišljenih izjav, ki so očitno posledica tega. Postopek ni bil ne nenavaden, še manj nezakonit. Vsi prisluhi so bili izvedeni skladno z zakonodajo na podlagi sodnih odredb. Zakonodaja ne dopušča nobenih izjem glede tega, koga se o prisluhih obvešča oziroma kateri del prisluhov se iz dokumentacije briše. Policija ali tožilstvo nimata pravice brisati ničesar od pridobljenega gradiva, prav tako ministrica o njih ni bila obveščena, ker ni osumljenka kaznivega dejanja. To jasno in nesporno izhaja iz zakona o kazenskem postopku in ni predmet odločitve ali samovoljne prakse policije."