Opozicija ni najbolj navdušena nad Ernestom Petričem kot slovenskim arbitrom v arbitraži o meji s Hrvaško. V SLS imajo pomisleke predvsem zaradi enostranskega načina izbire, predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je Petriča označil kar za izbor po volji Jadranke Kosor in eno najhujših napak Boruta Pahorja.
Premier Borut Pahor je v četrtek potrdil, da je predlagal, da bi bil kandidat za slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu slovenski mednarodni pravnik Ernest Petrič. Pri tem pa je poudaril, da se namerava o tem posvetovati s predsedniki vseh parlamentarnih strank, je pa o tem že govoril tudi s predsednikom republike Danilom Türkom.Konsenz v parlamentu morda ne bo mogoč, saj je SLS, ki je Petriča načeloma pripravljena podpreti, izrazila pomisleke zaradi enostranskega načina izbire slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu, nepopusljivi pa so v SNS. Zmago Jelinčič je za MMC rtvslo.si dejal, da je "Ernest Petrič je izredno slaba izbira. Zdi se, kot bi jo Borutu Pahorju narekovala Jadranka Kosor." Petrič po njegovem nima potrebnih kvalifikacij, sam bi slovenskega predstavnika raje iskal v tujini, pravi. SDS se o Pahorjevem kandidatu še ni izrekla, pogodu pa naj ne bi bil niti koalicijskima LDS in Zares, ki bi radi pred tem preverili še druge kandidate za arbitra.
Se je pa kot kaže že odločil premier Pahor, ki Petriča, ustavnega sodnika, mednarodnega pravnika in dobrega poznavalca te problematike vidi kot najprimernejšega kandidata. Zato ga je povabil na pogovor, Petrič pa je sprejel ponudbo, da razmisli o morebitni kandidaturi.
Pahor je to predstavil na svojem kolegiju in "sprejel mnenje kolegov in partnerjev, da se nikamor ne mudi" ter da bi bilo o imenu slovenskega arbitra dobro doseči konsenz vseh parlamentarnih strank. Kot je poudari premier, je njegova ambicija, "če je le mogoče, o arbitru doseči konsenz med koalicijo, predsednikom države in opozicijo". Ta dogovarjanja naj bi se po besedah Pahorja odvijala še pred poletjem.
Konsenz glede imenovanja arbitra bi bil po mnenju Pahorja morda prvi korak h konsenzu slovenske politike v pripravah na arbitražo. Sam si želi, da bi se tudi politika in vsa strokovna javnost, ne samo vlada, hitro lotili priprav memoranduma za arbitražo.
Predsednik republike Türk je pred tem v četrtek opozoril, da je še prezgodaj govoriti o konkretnih imenih kandidatov za slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu. Pripraviti bi bilo potrebno širši spisek možnih kandidatov in v strokovnih in političnih krogih preveriti njihove kvalitete, meni Türk, kot so sporočili iz njegovega kabineta.
Da naglica pri tem vprašanju ni potrebna, so bili mnenja tudi na zunanjem ministrstvu. Vodja sektorja za mednarodno pravo na MZZ Simona Drenik je za četrtkov Dnevnik povedala, da ima Slovenija tri ali štiri kompetentne ljudi, ki bi lahko bili arbitri, in med njimi je tudi Petrič.
Potrditev arbitražnega sporazuma na nedeljskem referendumu v Sloveniji medtem očitno še ni odpravila vseh vprašanj v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je namreč za četrtkove Finance izjavil, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni in dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB) in njenih varčevalcev na Hrvaškem, Slovenija ne bo pristala na zaprtje poglavja o konkurenci.
Zaradi nerešene nasledstvene zgodbe sedanja NLB nima vstopa na hrvaški bančni trg, kar je v nasprotju s pravilom EU o svobodi gibanja kapitala, lahko pa to sodi tudi v pogajalsko poglavje o konkurenčnosti, je Balažic pojasnil za STA. Hrvaška je sicer že odprla poglavje o prostem pretoku kapitala, poglavja o konkurenci pa še ni odprla, predvsem zaradi problema privatizacije ladjedelnic.
Predsednik vlade je v zvezi z nerešenim sporom glede LB v četrtek menil, "da je edina prava pot za rešitev zapleta, da hrvaška stran predloži dokumentacijo v skladu s konvencijo o nasledstvu Baslu". "Če in ko bo to storila, Slovenija nima nobenih zadržkov, da ne bi menila, da so izpolnjeni vsi pogoji za to, da je nediskriminirana na tržišču, kar zadeva četrto poglavje v pogajanjih Hrvaške z EU," je poudaril.
Pahor je sicer izrazil prepričanje, da bo to vprašanje do konca hrvaških pogajanj z EU rešeno tako, da bosta obe državi z načinom rešitve zadovoljni. O vprašanju LB in njenih hrvaških varčevalcev namerava Pahor s hrvaško kolegico Jadranko Kosor znova spregovoriti najkasneje 7. julija, ko se bo udeležil Croatia Summita.
Glavni pogajalec Hrvaške z EU Vladimir Drobnjak v Bruslju ni želel komentirati, v kolikšni meri lahko vprašanje LB vpliva na hrvaška pogajanja z unijo. Hrvaška sicer po njegovih besedah računa na odprtje poglavja o konkurenci 30. junija. Že pred tem Balažicevih izjav niso želeli komentirati v vladi v Zagrebu.
V dogajanje v slovensko-hrvaških odnosih je v četrtek znova vstopil tudi Joško Joras. Zjutraj se je s traktorjem in rovokopačem namenil odstraniti cestne robnike, za katere trdi, da mu otežujejo avtomobilski prehod na dovozno pot oziroma kvarijo avtomobil. Poseg je po njegovih navedbah preprečilo deset hrvaških policistov, ki so se postavili na območje pred dovozno pot in rampo.
O težavah v zvezi z odstranjevanjem robnikov je nato po telefonu spregovoril s premierom Borutom Pahorjem. Kot je dejal, sta na Pahorjevo pobudo prišla do zaključka, da bi bilo odstranjevanje smiselno za en teden prekiniti. Pahor se je na novinarski konferenci po seji vlade Jorasu zahvalil za razumevanje in pri tem dodal, da sta se dogovorila za srečanje v roku tedna dni.
Pahor pričakuje, da mu bo Joras na omenjenem srečanju povedal, kaj pričakuje tako od Slovenije kot od Hrvaške, "da ne bo trpel" oz. da oblasti v Ljubljani in Zagrebu vprašanje, ki ga pesti, uredijo v njegovo korist. "Počakal bom en teden, če bo prišla kakršna koli rešitev, sem zadovoljen," pa je za STA dejal Joras. Če odgovora ne bo, bo s posegom nadaljeval, še napoveduje.