Je sporno negativno pisanje o Udbi?

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrglo kazensko tožbo Bernardine Crnogorac proti predsedniku borčevske organizacije Titu Turnšku, ki je na lanski proslavi v Kočevju žalil njenega umorjenega brata Stjepana, ugrabila in umorila ga je slovenska Udba. Ob tem je sodni senat v sestavi okrožnih sodnikov Polone Herman kot predsednice ter Zvjezdana Radonjića in Gorazda Fabjančiča kot članov upošteval Turnškov ugovor, »da sta tudi sicer tednika Demokracija in Reporter znano usmerjena izrazito proti bivši Službi državne varnosti in jo oba prikazujeta negativno in slabšalno«. Tožbi sta bila namreč priložena članka iz obeh revij o tem dogodku.

Če je za omenjene sodnike sporno prikazovanje Udbe oz. SDV negativno in slabšalno, je njihovo stališče vsekakor v nasprotju z že znanimi razsodbami vrhovnega in ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je leta 1995 med drugim navedlo: »V SFRJ je SDV in politična policija delovala s posebnimi operativnimi metodami in sredstvi na podlagi tajnih predpisov, kar je pomenilo hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.« Vrhovno sodišče je v sodbi tri leta pozneje med drugim zapisalo, da se je Udba »ukvarjala ne le z obveščevalnimi nalogami, ampak je tudi sama organizirala razne kriminalne aktivnosti, jih načrtno falzificirala, pa tudi konstruirala obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje.«

Vprašljiva je tudi preostala obrazložitev zavrženja kazenske ovadbe sestre umorjenega Hrvata. Turnšek je v govoru na proslavi v Kočevju 4. maja lani povojne poboje opravičeval z bojem proti fašizmu in med drugim izjavil: »Toda vojna se ni končala, celo leto 45 so bile tukaj razne domobranske skupine, k nam so prihajale razne Matjaževe vojske, pa križarji in še ne vem kdo; zadnja taka skupina je prišla celo leta 71, ki so jo organizirali ustaši, in neki Crnogorac jih je usmerjal.« Bernardina Crnogorac je v tožbi navedla, da njen brat ni bil vojni zločinec, prav tako ni usmerjal nobene skupine ustašev leta 1971. Njegovo ugrabitev in likvidacijo, ki ju je izvedla nekdanja SDV, je obravnavala tudi državnozborska komisija za človekove pravice.

Toda sodni senat je menil, da Turnškove izjave niso žaljive, saj da je navajal dejstva, ki so se zgodila po drugi svetovni vojni na podlagi zgodovinskih dokumentov in knjig. Prav tako da ni navajal, da bi bil Crnogorac vojni zločinec in da bi vodil ali usmerjal vojno proti Republiki Sloveniji. Sodniki so prisluhnili Turnšku, da je v knjigi Romana Leljaka o Udbi prebral, da je Crnogorac prisegel, da se bo boril za hrvaško stvar, vendar se omenjeni skupini ni pridružil, zato da je utemeljeno zaključil, kar je povedal o Crnogorcu v inkriminiranem govoru. Tako ravnanje tožilca pa po mnenju sodišča ne izpolnjuje zakonskih znakov niti kaznive dejanja razžalitve.

Sodba je škandalozna, saj so v Münchnu pred dnevi zaradi podobnega umora dva nekdanja vodilna človeka hrvaške Udbe obsodili na dosmrtno ječo. Po drugi strani je ljubljansko sodišče dovolilo kazenski pregon dveh bivših načelnikov SDV Janeza Zemljariča in Silva Gorenca zoper Romana Leljaka in pisca teh vrstic, ker sva razkrivala zločine Udbe in pri tem objavila uradne podatke iz Arhiva RS.