Država se z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ne pogovarja le o 250-milijonski dokapitalizaciji NLB, temveč povečanju kapitala največje slovenske banke v višini 400 milijonov evrov, pišejo današnje Finance, ki se sklicujejo na neimenovane vire. Belgijska KBC naj bi medtem ponujala največ 70 milijonov evrov, a to pogojuje z vrsto zahtevami.
Kot piše časnik, naj bi bila trenutna zamisel, da se Novi Ljubljanski banki (NLB) zagotovil dokapitalizacija v višini 400 milijonov evrov po ceni 116 evrov na delnico, pri čemer država, ki je skoraj sama pokrila prvo letošnjo (250-milijonsko) dokapitalizacijo, tokrat ne bi prispevala ničesar, njen lastniški delež pa bi ji tako s sedanjih 45 odstotkov znova upadel na 34 odstotkov, kar je približno toliko, kot je imela pred spomladansko dokapitalizacijo.Finance pišejo, da naj bi EBRD v pogajanjih, ki jih vodi okrepljena pogajalska ekipa agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države, želela narediti skrbni pregled banke, saj ocenjuje, da bi bila glede na trenutno stanje banke cena 116 evrov previsoka.
Država naj bi medtem EBRD, ki je nekoč že bila med lastniki NLB, ponuja rešitev, da delnice odkupi po 116 evrov, pri čemer bi ji v pogodbi zagotovila kompenzacijo v primeru, da bi bile delnice banke ob izstopu EBRD iz lastništva vredne manj od te vsote. EBRD naj se zaenkrat še ne bi odločila o sodelovanju.
Manj optimizma je v pogajalskih krogih glede udeležbe druge največje lastnice, belgijske KBC, pri dokapitalizaciji. Belgijci, ki so sami prejeli državno pomoč in so v načrtu prestrukturiranja na srednji rok napovedali celo umik s slovenskega trga, naj bi ponujali največ 70 milijonov evrov, a ob tem zahtevali dodatne upravljalske pravice. Odpadla naj bi možnost samostojne dokapitalizacije s strani KBC, ki ima trenutno v banki kontrolni delež.
Kot so izračunale Finance, bi bilo 70 milijonov evrov ob 400-milijonski dokapitalizaciji premalo za ohranitev kontrolnega deleža, v primeru manjše, 250-milijonske dokapitalizacije pa bi zadostovalo. Ohranitev lastništva v obsegu vsaj 25 odstotkov plus ena delnica je za KBC ključno, če želi ob izstopu iz NLB iztržiti kolikor toliko ugodno ceno.
Vse glasnejši so dvomi, da bodo omenjene tri strani dogovor dosegle že septembra, zato bi Banka Slovenije, ki je od NLB zahtevala dvig količnika najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1), rok za izvedbo dokapitalizacije utegnila podaljšati s konca leta do sredine 2011.
Uprava NLB je sicer lastnikom konec junija še letos predlagala novo dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov. Pri tem je predsednik uprave Božo Jašovič delničarjem navedel dve možnosti povečanja osnovnega kapitala: da se ključni lastniki dogovorijo in dokapitalizirajo banko ali pa se denar poišče z javno prodajo delnic na borzi.
Minister za finance Franc Križanič je že zatrdil, da bi v primeru, če bi v vodo padle vse druge možnosti, država pristala tudi na to drugo pot do novega kapitala, a bi bila v tem primeru za državo strateško pomembna cena delnice.
Jašovič v pogovoru za današnje Delo ni želel povedati ali v NLB v tem primeru razmišljajo o kotaciji na kateri od tujih borz, kot je to storila NKBM. Prav tako je ugotovil, da se zaradi danih okoliščin nekatere banke dokapitalizirajo po cenah, ki so bistveno nižje od knjigovodskih.
Jašovič sicer zaupa uradnim izjavam vlade in Banke Slovenije, da bo pri novi dokapitalizaciji prvenstveno sodeloval zasebni sektor. Kot okvirni rok za dogovor med lastniki je navedel še en mesec, nato pa se bo po njegovih besedah treba odločiti, po kateri poti se bo šlo.