Reporterjevemu bralcu Jožefu Kržiču so v oči padli številni kosi orožja, ki ga vsako leto na prireditvi v Dražgošah nosijo v partizane napravljeni obiskovalci prireditve. Kržič Ministrstvo za notranje zadeve sprašuje, ali je to sploh dovoljeno in kdo nepooblaščenim osebam daje dovoljenje za nošenje orožja na javni prireditvi. Prav tako ga zanima, kateri pooblaščeni organ, kje in kdaj preverja, če je bilo to orožje trofejno in deaktivirano.
Iz ministrstva za notranje zadeve so nam poslali zelo dolg odgovor, iz katerega izhaja, da se orožje, ki ga nosijo na prireditvah, kot so Dražgoše in Rovte, pojavlja v obliki imitacije oziroma replik ter onesposobljenega orožja. Ti dve kategoriji pa se ne štejeta za orožje po zakonu o orožju.
Na MNZ še odgovarjajo, da je orožje lahko prisotno na prireditvi kot rekvizit nastopajočih, če je del programa prireditve, kar velja tudi za prireditev, kakršna je bila v Dražgošah. V takem primeru zanj ni treba pridobiti posebnega dovoljenja, temveč mora organizator pridobiti dovoljenje za takšno prireditev. Organizator je tudi odgovoren za varnost vseh udeležencev na prireditvi in da ta poteka v skladu z veljavnimi predpisi.
Policija pa ima pooblastilo, da preverja, ali prireditev poteka v skladu z zakonskimi določbami, prav tako lahko neposredno na prireditvi ali po njej preverja, ali se orožje poseduje v skladu v veljavnimi predpisi, še posebej če za orožje obstoji veljavna orožna listina, dovoljenje ali kakšen drug dokument. Nelegalno orožje se v vseh primerih zaseže, proti odgovornim pa se ukrepa v skladu z veljavnimi predpisi.
Žal na MNZ niso konkretno odgovorili, ali je bilo orožje, ki so ga nosili »partizani« na prireditvi na Dražgošah, legalno oziroma onesposobljeno ter kdo je to preverjal.
Odgovor ministrstva v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani, glede prisotnosti orožja na posameznih prireditvah je treba najprej opozoriti na tretji odstavek 23. člena Zakona o javnih zbiranjih, po katerem udeleženci na shod oziroma prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na shodu oziroma prireditvi. Naloga reditelja na podlagi 25. člena tega zakona je, da prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti orožje oziroma druge nevarne predmete.
Zakon o orožju v tej povezavi v drugem odstavku 24. člena določa, da orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano. Nespoštovanje navedenih zakonskih določb je opredeljeno kot prekršek. Za prekršek je poleg denarne globe predpisana tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva.
Iz citiranih in ostalih določb Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o orožju povsem jasno izhaja, da ni podlage za izdajo dovoljenja, s katerim bi se udeležencu shoda ali prireditve dovolilo nositi orožje na omenjenih prireditvah oziroma se takšnega dovoljenja iz razloga javne varnosti po veljavnih predpisih ne sme izdati. Že iz same narave posamezne prireditve izhaja, da je lahko orožje prisotno na prireditvi kot rekvizit nastopajočih (je del programa prireditve) kot je na primer na gledaliških prireditvah, razstavah orožja, strelskih tekmovanjih in navsezadnje tudi na prireditvi, ki je omenjena v vašem vprašanju.
Tudi v teh primerih Zakon o javnih zbiranjih in Zakon o orožju za prisotnost oziroma uporabo takega orožja ne predvidevata posebnega dovoljenja, temveč mora organizator tako kot v ostalih primerih takšno prireditev v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih prijaviti oziroma si mora za njeno izvedbo pridobiti dovoljenje.
Za varnost vseh udeležencev na prireditvi in da prireditev poteka v skladu z veljavnimi predpisi, je odgovoren organizator prireditve. Določbe Zakona o javnih zbiranjih, Zakona o orožju (drugi odstavek 80. člena), predpisov, ki urejajo naloge in pooblastila policije, in drugih predpisov pa policiji ne dajejo samo pooblastila, da preverja, ali prireditev poteka v skladu z določbami Zakona o javnih zbiranjih, temveč ji daje pooblastilo, da neposredno na prireditvi ali posredno po prireditvi preverja, ali se orožje, ki je prisotno na prireditvi, poseduje v skladu z veljavnimi predpisi, še zlasti, ali za orožje obstoji veljavna orožna listina (10. člen Zakona o orožju), dovoljenje ali drug dokument.
Nelegalno orožje namreč ne sme biti kakorkoli prisotno na nobeni prireditvi in se v vseh primerih zaseže, proti odgovornim pa se ukrepa v skladu z veljavnimi predpisi. Že vrsto let se na različnih prireditvah, kot na so primer Dražgoše, Rovte, različne gledališke predstave na prostem, orožje pojavlja v obliki: - imitacije oziroma replik in - onesposobljenega orožja. Po zadnjem odstavku 3. člena Zakona o orožju se za orožje med drugim ne štejejo imitacije orožja. Kaj so imitacije orožja, je pojasnjeno v 31. točki 4. člena Zakona o orožju. To so to predmeti, ki so po zunanjem izgledu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
Da se imitacija orožja po zakonu ne šteje za orožje, pa posledično pomeni, da je promet z imitacijo orožja prost (za nabavo ali posest takšnega orožja ni potrebno upravno dovoljenje oziroma orožna listina). Prav tako se po zadnjem odstavku 3. člena Zakona o orožju ne šteje za orožje tisto, ki je s tehničnimi postopki trajno onesposobljeno za uporabo. Za onesposobljeno orožje se smiselno uporablja tretji odstavek 8. člena in 24. člen Zakona o orožju. Do leta 2015 so bila vprašanja onesposobitve orožja v pristojnosti držav članic EU. V Sloveniji so bila ta vprašanja urejena v 28. členu Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju. Po teh predpisih je bila s strani Ministrstva za notranje zadeve imenovana posebna komisija, orožje pa so onesposabljali puškarji in o tem dejstvu izdali potrdilo, na podlagi katerega je komisija izdala certifikat o onesposobljenem orožju.
Na ravni EU pa je bila 15. decembra 2015 sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja. Ta predpis velja neposredno v vseh državah članicah in predpisuje tehnične normative za onesposobitev orožja, pregledovanje onesposobljenega orožja, označevanje, vsebino potrdila za onesposobljeno orožje. Uredba ne posega v orožje, ki je bilo onesposobljeno pred njeno uveljavijo, razen če se to orožje ponovno da na trg.
Zaradi te uredbe je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju, s katerim je določeno, da onesposobitev orožja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2403 opravi puškar, da onesposobitev takega orožja preveri komisija Ministrstva za notranje zadeve, ki orožje tudi ustrezno označi in zanj izda potrdilo o onesposobitvi. Kot že navedeno glede imitacije orožja (da se ta ne šteje za orožje in da posledično pomeni, da je promet z imitacijo orožja prost), velja enako za onesposobljeno orožje s tem, da se ga lahko prenaša samo zaprtega v embalaži (8. člen zakona) in da se prenaša tako, da se ne vznemirja ljudi oziroma, da se ga ne prenaša tam, kjer je izrecno prepovedano (24. člen zakona).
Poleg tega se onesposobljeno orožje lahko prenaša le skupaj z veljavnim potrdilom, ker se v nasprotnem primeru orožje zaseže in se obravnava kot pravo orožje. Slednje pa posledično pomeni, da se onesposobljenost orožja izkazuje s potrdilom, ki je javna listina, nima pa značaja orožne listine (certifikat je vezan samo na orožje in se z orožjem prenaša, orožna listina pa je vezana tako na orožje in osebo ter ni prenosna na drugo osebo).
Lep pozdrav,
Sabina Langus Boc Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za notranje zadeve
