S tem želijo preprečiti zmago desnice in oblikovanje četrte vlade Janeza Janše. Predlaga tudi skupno listo Progresivne fronte, v kateri bi se povezali Levica, Vesna, Pirati in Kordiševi socialisti, saj se v nasprotnem primeru boji, da bodo vse te stranke ostale zunaj državnega zbora.

Pogovarjali smo se tudi o tem, ali si Robert Golob zasluži še en mandat ter v čem se bistveno razlikuje od Janeza Janše ter zakaj ga je razočaral predsednik Uefe Aleksander Čeferin.

Kdaj boste spet šli na kolo: pred volitvami ali po njih?

V naslednjih tednih bomo šli predvsem z vsemi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi, tudi z avtobusom in vlakom, z našimi prostovoljci po celi Sloveniji ter mobilizirali čim več ljudi za volitve.

Reporter

To je naš cilj, da nam ne bo treba po 22. marcu spet takoj kolesariti. Doseči želimo, da bomo v naslednjem mandatu imeli vlado, ki bo dejansko komunicirala s civilno družbo, spoštovala človekove pravice, vladavino prava in vsaj minimalne higienske standarde demokracije.

V času Golobove vlade niste veliko kolesarili, ste gotovo že iz forme …

Tudi pod Golobovo vlado smo imeli kolesarjenja, proteste in shode za javno zdravstvo, proti nepremišljeni militarizaciji, za priznanje in pomoč Palestini, predvsem pa smo sproti opozarjali na prekršene ali neuresničene zaveze, tako da smo bili kar dosti na ulicah.

Bili pa smo tudi za pogajalskimi mizami, v državnem zboru, pisali smo zakonske predloge in jih vlagali v državni zbor.

Na drugi strani pa smo imeli sogovornika, ki je bil kljub nesoglasjem na posameznih področjih vseeno pripravljen prisluhniti tem zahtevam in komunicirati s civilno družbo. Zato ni bilo potrebe po neprestanem kolesarjenju.

Ali na levici že mahate z belimi zastavami? So volitve že odločene?

Ne morem govoriti o levici, v naši iniciativi gre za civilno družbo, ki se zavzema za progresivno politiko, za socialno državo, za zaščito okolja in za osnovne demokratične vrednote.

Mi nikakor ne mahamo z belo zastavo, ampak se pripravljamo na akcije. Imamo še deset tednov časa, da skušamo ljudi opomniti na to, kaj se zgodi, če ne greš na volitve, če pridejo na oblast stranke, ki se požvižgajo na vladavino prava.

Ampak ali se bodo na politični levici do marca pobili med sabo?

Iskreno upam, da se ne bodo. Mislim, da bi se moralo zdaj dogajati nekaj v nasprotno smer, tako kot je bilo pred zadnjimi volitvami, ko so stranke na levem polu stopile skupaj, se niso napadale med sabo ter so sodelovale in se celo povezovale.

Tega bi potrebovali ta trenutek še veliko več. Zdaj bi se po mojem morale vse manjše leve in progresivne stranke med seboj povezati in poskrbeti, da progresivni glasovi ne ostanejo pod pragom državnega zbora, ampak da pridejo v parlament.

Izjemna škoda bi bila, če bi zaradi medsebojnih konfliktov, egov in partikularnih interesov prišlo do drobljenja in izgube glasov, kar bi omogočilo pot na oblast Janši in njegovim satelitom.

Stranko Levica je zapustil vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec in se pridružil SD. Poznate tisti rek, kdo beži prvi z ladje, ko se ta prične potapljati?

Ne vem, ali je to pač potapljajoča se ladja, me je pa predvsem spomnilo na čas, ko je Janša nazadnje prišel na oblast. Koalicije ni sestavil po redni poti, ampak so mu jo omogočili poslanci iz strank SMC in Desus, ki so jim bili njihovi poslanski sedeži pomembnejši kot pa izpolnjevanje programa in zavez stranke.

Škodljivi vzorec, ki se ponavlja, je, da posamezniki postavijo svoj lastni oportunizem pred programe svojih strank in pred odgovornost do volivcev, ki so jih izvolili. Bojim se, da lahko take in podobne poteze v naslednjih tednih in mesecih Janši tlakujejo pot na oblast.

Torej se strinjate z izjavo Aste Vrečko, da je Vatovec izdal stranko za lastno osebno in politično korist?

O tem jaz ne morem soditi, ker ne vem, kaj točno se je dogajalo znotraj njihove stranke. Zdi pa se mi škoda, da je, ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu, na levem političnem polu vedno toliko teh medsebojnih nesoglasij in konfliktov.

Reporter

Tako kot je bilo v povezavi z novo stranko Mihe Kordiša, ko bi morali biti, predvsem v Levici, sposobni postaviti svoje ege na stran in razmišljati o tem, kaj je dobro za njihove volivke in volivce ter vse prebivalce in prebivalke te države, ne pa toliko o lastnih interesih in zamerah.

Se strinjate z izjavo Miha Kordiša, da sta Asta Vrečko in Luka Mesec kaviar, levičarja pa zagotovo ne?

Menim, da medsebojno napadanje in obkladanje z žaljivkami na levi ni konstruktivno in koristi edino Janši, Logarju in ostalim satelitom SDS.

Bili ste na ustanovnem kongresu Kordiševih socialistov. Ste njihov član, simpatizer ali podpornik?

Ne, jaz sem bil povabljen kot predstavnik civilne družbe in sem prišel tja predvsem kot opazovalec. Miha Kordiš je kot poslanec večkrat podprl iniciative Glasu ljudstva in pokazal, da so mu pobude, ki prihajajo iz civilne družbe, pomembne.

Zato se mi zdi prav, da spremljamo njegovo politično delovanje, in če bo možno, bomo v civilni družbi tudi v prihodnje sodelovali z Miho Kordišem, kot tudi z Levico, Svobodo, SD, Pirati in katerokoli drugo stranko, ki bo pripravljena na konstruktiven dialog in sodelovanje.

Zavzemate se za oblikovanje Progresivne fronte in skupno listo, na kateri bi na volitvah nastopili Levica, Vesna, Pirati in socialisti. Kako boste med seboj sprte politike spravili za skupno pogajalsko mizo?

Moram reči, da nisem edini, ki se mu zdi taka ideja smiselna. Pogovarjal sem se z veliko ljudmi, ki si želijo, da v Sloveniji ne prevzame vajeti skrajna desnica, in se upravičeno bojijo, da bo zaradi razdrobljenosti veliko glasov izgubljenih pri strankah, ki ne bodo dosegle parlamentarnega praga.

Zato se mi zdi, da imajo te progresivne stranke ta hip izjemno priložnost, lahko pa bi rekli tudi odgovornost, da se med seboj povežejo.

Kolikor jih spremljam skozi leta, imajo te stranke veliko večino programa precej sorodnega in kompatibilnega, mogoče se v 20 odstotkih opazneje razlikujejo, vendar po mojem to niso zares usodne in nepremostljive razlike.

Če jim je dejansko mar za uresničitev lastnega programa, bi bilo edino smiselno premagati osebne zamere in računice, kar bi bil hkrati tudi dokaz širši javnosti, da so sposobne delovati kot resne stranke in da si zaslužijo zaupanje. To bi bila zame prava politika povezovanja, o kateri se toliko govori.

Če pa niso niti tako podobno misleče stranke sposobne oblikovati nekega zavezništva, potem si bomo od njih težko kaj obetali individualno, ker bodo v najboljšem primeru minorne stranke v koaliciji ali pa bodo ostale kar pred vrati parlamenta, kjer pa bo njihov vpliv seveda tako rekoč zanemarljiv.

To bi bila lahko zgodba, ki bi ljudi navdušila in bistveno dvignila volilno udeležbo, da ne bi šli na volitve zgolj glasovat proti Janši, ampak bi dejansko imeli nekaj novega, povezovalnega, vsebinskega in navdušujočega. Dober primer je New York, kjer so za novega župana izvolili Zohrana Mamdanija.

Reporter

Po mnogih letih razočaranja nad zelo podobnimi demokrati in republikanci se je pojavil kandidat, ki je bil sposoben pokazati svoje vizije, povezati različne politične organizacije in doseči rekordno volilno mobilizacijo.

Nekaj takega bi potrebovala tudi Slovenija, če nočemo samo tega počasnega polzenja proti totalitarni desnici, ki se dogaja po večini Evrope in drugje po svetu. V Ameriki pa lahko pri Trumpu tudi jasno vidimo, kam to pripelje …

Si Robert Golob zasluži še en mandat? Levi kritiki mu očitajo, da je antijanšizem zamenjal z alterjanšizmom, torej da ni bistvene razlike med njim in Janšo.

Na žalost so se pojavili tudi nekateri podobni vzorci. In na te vzorce smo v Glasu ljudstva vsakič jasno opozorili! To je tudi bistvena razlika med desnim in levim polom: na levi je dopuščeno in celo pričakovano veliko več kritike, na desnem polu pa se vse kritike takoj napade, diskreditira in izloči, saj je kakršnakoli kritika Janše ali SDS praktično prepovedana.

Na levem polu je v tem smislu veliko več dejanske demokracije in svobode govora. V celotnem mandatu Golobove vlade so bile tudi afere in sporne poteze, ampak po moji osebni oceni je bilo v štirih letih vsega skupaj za kakšen mesec afer, ki smo jim bili priča pod zadnjo Janševo vlado.

Mislim, da so v štirih letih na žalost ljudje to precej pozabili in da se v medijih pogosto predstavljajo stvari brez občutka za mero.

Seveda je treba nujno opozarjati tudi na Golobove avtoritarne tendence in na to, da se zakoni sprejemajo po hitrih postopkih, mimo stroke, da so žal kot vedno prisotni tudi zakulisni dogovori, klientelizem in tako dalje. Vendar sem prepričan, da je vseeno bistvena in odločilna razlika med Golobovo in Janševo vlado.

Ali Tina Gaber škodi ali koristi Robertu Golobu?

Mislim, da mu škodi, pa ne toliko zaradi tega, kaj ona sama počne, ampak zaradi tega, ker so Janez Janša in njegovi privrženci izjemno vešči v tem, kako vsako njeno potezo razpihati v afero. Karkoli se v povezavi z njo zgodi, se potem ponavlja po družbenih omrežjih, dramatizira in napihuje.

Po drugi strani pa Slovenci po naravi niso naklonjeni takim zvezam in bolj sproščenim pristopom, ko pride do politike. V malomeščanskem smislu je zelo primerna figura, da se ljudje zgražajo nad njo oziroma da ne odobravajo njenega načina komunikacije in njene zveze z Robertom Golobom, zato mu v tem smislu ne koristi.

Ampak mislim, da je to predvsem posledica veščega propagandnega aparata SDS, ki vztrajno hujska, ponavlja neresnice, blati in diskreditira na isti način, kot to počne recimo tudi z mano ali pa z Niko Kovač.

Kaj pa njegov največji podpornik Zoran Janković, zoper katerega potekajo postopki zaradi sumov korupcije? Mu je on v breme ali v korist?

Meni se to zdi obremenjujoče. Občutek imam, da je med podporniki Jankovića na levem polu veliko preveč tolerance do njegove potencialne vpletenosti v razne koruptivne afere in klientelizem. Zelo škodljivo je, da se mu gleda skozi prste.

Bil sem zelo razočaran tudi nad izjavami v nedavnem intervjuju prvega moža Uefe Aleksandra Čeferina, ki naj bi bil nekakšna moralna avtoriteta na levem polu, da kar tako pavšalno diskreditira navedbe novinarske oddaje Tarča in se kar vnaprej stoodstotno postavi na stran Jankovića. Kar se mene tiče, je s tem izgubil velik del kredibilnosti.

Kaj Golob in Janković sporočata javnosti, ko se srečujeta v lokalu obsojenega narkobarona?

Ne vem, ali hočeta karkoli sporočiti. Jaz v tem vidim predvsem neko politično domačijskost.

To sicer ni bilo javno srečanje. V bistvu sta bila tam opažena.

Vsekakor se meni tak domačijski pristop ne kaže v najbolj pozitivni luči. Še veliko bolj problematično pa se mi je zdelo, da je Janković recimo javno izrekel podporo srbskemu predsedniku Vučiću.

Reporter

Občutek imam, da se tovrstna politika ne oblikuje na podlagi vsebine in programov ter resničnega javnega interesa, ampak na podlagi osebnih prijateljstev, zvez, stikov, tudi zakulisnih dogovorov, kar razumljivo spodjeda zaupanje ljudi v politiko in znižuje demokratične standarde.

Prej ste omenili Čeferina. Ne menite, da bi bil rešitev za Slovenijo?

Ne. Sploh se mi zdi, da so za take ideje delno krivi tudi mediji, ki ves čas iščejo in soustvarjajo tako imenovane nove obraze, rešitelje, prince na belem konju, kot so Golob, Janković, Cerar, Čeferin. Za prihodnost politike bi bilo bistveno, da bi se več ukvarjali s tem, kakšna je zares vsebina programa neke stranke, dolgoročna vizija, ali ima kadre, ki so sposobni to vizijo uresničevati.

To bi bila neka prihodnost, tukaj vidim recimo potencial Progresivne fronte. Pirati so podkovani na področju digitalizacije, Levica na področju dela, Vesna na okoljskem področju, Mi, socialisti! imajo celo vrsto perspektivnih mladih članov …

Skupaj bi imeli bistveno globlji in bolj strokoven kadrovski bazen, ki bi se lahko povezoval in konstruktivno dopolnjeval. Ne za obrazom nekega novega rešitelja, ampak s konkretnimi programskimi zavezami, ukrepi, ki bi jih načrtovali in potem tudi zares izvedli.

Takšna progresivna fronta bi bila lahko tretja najmočnejša stranka v državnem zboru in bi bila lahko pogoj za oblikovanje vlade, v kateri bi lahko potem tudi dejansko izvajala politiko skladno s svojim programom.

Na drugi strani pa grozi zelo realna možnost, da nobena od teh strank sploh ne pride v parlament in so vsi njihovi glasovi izgubljeni.

Kdo bo glavni krivec, če sedanja koalicija izgubi volitve? Bo to Golob ali Kordiš?

Nezadovoljstvo s trenutno vlado ni zgolj slovenska posebnost. V mnogih državah je podobna situacija, zaradi več razlogov, med drugim zaradi vojne v Ukrajini, zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, zaradi nekonkurenčnosti Evrope na globalnih trgih in tako dalje.

Ljudje so nezadovoljni, da se jim višajo življenjski stroški, plače pa ne rastejo skladno s tem. Povsod po Evropi in po svetu vladajoče stranke danes zelo težko ostanejo na oblasti, nezadovoljni ljudje iščejo druge opcije in nove obraze.

Reporter

Zato koalicija nima lahke naloge, in če bo izgubila volitve, jih bo predvsem zaradi tega splošnega nezadovoljstva. Ljudje nimajo veliko razlogov za optimizem, imajo občutek, da je njihovo delo vedno bolj prekarno, najemnine rastejo v nebo, mladi čedalje težje pridejo do stanovanj, cene hrane se višajo.

Zato se mi zdi ključno, da bi koalicija pred volitvami naredila še nekaj konkretnih potez, ki bi jih ljudje neposredno občutili v lastni denarnici in vsakdanjem življenju.

Nujno bi bilo, da bi še v tem mandatu poslanci sprejeli pravični zdravstveni prispevek, za katerega se zavzemamo, po njem bi kar 90 odstotkov ljudi plačevalo manj kot zdaj, zbrali pa bi enako količino denarja in zaradi tega proračun ne bi bil dodatno obremenjen.

To bi bila konkretna poteza, ki bi ljudem pokazala, da vlada njihovo dobrobit resnično postavlja pred interese naše kapitalske elite, ki ji navkljub vsemu jadikovanju in pritoževanju v medijih pod to vlado ni čisto nič hudega. Vsako leto najbogatejših sto Slovencev bistveno poveča svoje premoženje.

Bo konec sveta, če recimo zmaga Janez Janša in sestavi koalicijo?

Tega si res ne želim in se čudim, da smo pozabili na to, kakšno strahovlado smo imeli pod Janšo. Če pogledamo, kaj je Donald Trump počel v svojem prvem mandatu in kaj počne zdaj v drugem, lahko tudi na globalnem odru vidimo, kako tepta osnovne temelje vladavine prava, meddržavnih dogovorov, presoje haaškega sodišča nihče več ne upošteva, dogaja se razgradnja osnovnih demokratičnih temeljev.

Reporter

Če pride Janez Janša še enkrat na oblast, bo zagrabil še odločneje kot zadnjič in že po prvih nekaj tednih bo vsem spet jasno, da nas pod Janševo vlado čaka totalitarizem, kakršnega v Sloveniji še nismo doživeli.

Stranke, ki se zdaj med seboj preigravajo in niso sposobne iti čez lastne ege in partikularne interese, bodo takrat v opoziciji ali pred parlamentom skupaj protestirale. Seveda bo takrat prepozno in bodo imele bistveno manj moči, da vplivajo na karkoli, zdaj pa imajo jasno priložnost, da to preprečijo.

Ameriški levičarji so se napihovali, da se bodo v primeru ponovne zmage Trumpa izselili v Kanado, pa so potem večinoma požrli obljubo. Se boste v primeru Janševe vlade izselili iz Slovenije?

Meni se to zdi precej nesmiselno, čeprav so se širile lažne govorice, da sem o tem govoril že pod Janševo prejšnjo vlado. Jaz se ne mislim nikamor odseliti.

Tukaj živim, imam dve hčerki, ki hodita v šolo in vrtec, tukaj imam delo, prijatelje in družino, zato se bom še naprej po svojih najboljših močeh boril za demokratično in progresivno prihodnost te države in ne mislim nikamor oditi.

Primo

Zgodovinsko gledano so bili tisti, ki so bežali iz Slovenije, praviloma bolj z desnega pola. Ko ste že omenili napovedi o bežanju, se je tudi napovedovalo, da bodo zdravniki množično odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v tujino, pa se to potem ni zgodilo in imamo trenutno več javnih zdravnikov kot kadarkoli prej.

Ves čas se tudi napoveduje, da bodo vsi podjetniki zaradi kakšen odstotek nižjih davkov kar odšli v tujino, pa se seveda tudi to ne bo zgodilo. Skratka, meni se to ne zdi rešitev v nobenem primeru, ampak je rešitev, da ostanemo in se borimo za boljšo prihodnost.

Kaj se bo po vašem zgodilo z Gibanjem Svoboda, če izgubijo volitve? Bo stranka odšla na smetišče zgodovine, podobno kot Jankovićeva Pozitivna Slovenija in Cerarjeva SMC?

Prepričan sem, da bo Svoboda prišla čez parlamentarni prag, zagotovo pa bo dobila manj glasov kot na prejšnjih volitvah, ko je šlo za izjemne okoliščine in je zaradi strateškega glasovanja dobila toliko glasov. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če ne bodo imeli več tako velikanske večine poslancev in tako močnega vpliva.

Bojim se, da se bo pač pokazalo kot pri nekaterih podobnih strankah, ki so bile na hitro sestavljene okoli enega karizmatičnega osebka, da se potem razkrije, da take stranke pravzaprav nimajo doslednih programskih in načelnih smernic.

Potem nekako dobiš občutek, da je to skupina ljudi z zelo različnimi pogledi na politiko ali pa v najslabšem primeru postane zgolj skupek nekih oportunističnih političnih kruhoborcev.

Reporter

Zato se mi zdi, da stranke, ki bazirajo predvsem na kultu osebnosti, na dolgi rok niso zares koristne za demokracijo in da so veliko bolj smiselne stranke, ki imajo zelo jasna programska načela in jim potem tudi sledijo.

Da lahko volivci jasno pričakujejo delovanje v skladu s tem, ne pa nekega popolnega obrata, kot recimo, da stranka, ki se imenuje Svoboda, po hitrem postopku uvede Šutarjev zakon, ki je eden izmed najbolj represivnih zakonov v zadnjih desetletjih.

Si upate napovedati, kaj bo počel Golob čez leto dni, če izgubi volitve?

Pojma nimam in ne vem, ali me to sploh zares zanima. Iskreno rečeno, se mi zdi predvsem bistveno, kaj bodo politiki sposobni narediti še v naslednjih desetih tednih.

Katera država v Evropi je za slovenskega levičarja vzor?

Mislim, da so nam vsem v Sloveniji lahko za vzor skandinavske države, ki dokazujejo, da imajo lahko uspešne države relativno visoke davke, visok standard življenja, zelo socialno državo in po statističnih raziskavah najbolj zadovoljne državljane. Po drugi strani je jasno, da BDP ne more biti edino merilo uspešnosti.

Denimo, najrevnejša država v ZDA Misisipi ima višji BDP kot Italija, toda vprašajmo se, ali bi raje živeli v Misisipiju, kjer velik del prebivalstva še vedno živi v lesenih barakah, kjer javna infrastruktura praktično ne obstaja, nimajo javnega zdravstva in imajo mesta z najvišjo stopnjo kriminala, ali bi raje živeli kje ob morju v Italiji?

Reporter

Podobno velja za evropske države z izrazito nizkimi davki, kot je recimo Bolgarija. Mislim, da bi večina ljudi vseeno raje plačevala nekoliko višje davke, da bi imela delujočo javno infrastrukturo, javni promet, zdravstvo, šole in podobno, kot pa živela v državi, kjer plačujejo nekaj odstotkov manj davka, okoli njih pa vse razpada, ljudje spijo na ulicah, dobre šole in bolnišnice so na voljo samo bogatim, korupcija pa je prisotna na vseh področjih.

Kaj pa v svetu? Katera država vam je vzor?

Ne bi ravno rekel vzor ali primer dobre prakse, ampak mislim, da je treba opazovati, kaj počne Kitajska in kako deluje ter kako ji uspeva pridobivati globalno moč, vpliv in višati življenjski standard svojih prebivalcev …

To je izrazito nedemokratična država.

Drži, ampak pri Kitajski želim poudariti njihov dolgoročni način razmišljanja, kar bi morali upoštevati tudi v Evropi. Kitajci ne razmišljajo za dva meseca ali pol leta vnaprej, kaj bo všečen ukrep, ampak imajo strategijo za naslednjih pet ali celo deset let, v katero smer se bo država razvijala, kje so njihove strateške prednosti, kaj potrebujejo, da bodo konkurenčni na svetovnem trgu.

Zato so lahko uspešni tudi brez tega, da bi kot Amerika skušali uveljavljati svoj vpliv z vojaško močjo. Problem Evrope in tudi Slovenije je kratkoročni način razmišljanja, kjer je treba imeti novinarsko konferenco takoj čez tri ure ali naslednji dan.

Reporter

Ko je Trump v svoji pisarni nadiral in poniževal Zelenskega, je bil trenutek, ko bi morala Evropa ugotoviti, da smo bili v popolni zmoti, ko smo mislili, da imamo z Američani trdno zavezništvo, v bistvu pa imamo Trumpa, ki se popolnoma požvižga na to.

Skratka osnovne postavke evropske zunanje politike so se izkazale za napačne. Takrat bi bil čas za resen strateški razmislek, ki bi moral trajati tedne in mesece, da bi se oblikovala neka nova celostna strategija. 

Voditelji EU pa so že čez tri dni prišli z izjavo, da bomo Evropejci dali še več denarja za oboroževanje, za Ukrajino in za Nato ter še bolj odločno prekinjali stike z Rusijo in Kitajsko ter se s tem v resnici še bolj podredili Ameriki, ki pa jasno kaže, da smo zanjo zgolj kmet na šahovnici njihovih globalnih interesov. Zato bi se morali od Kitajske naučiti dolgoročnega načrtovanja in bolj preudarnega zavzemanja stališč.

Ste si ogledali dokumentarni film o Janezu Janši, ki ga je predvajala Planet TV?

Sem.

Ste dobili kakšno inspiracijo?

Najprej se mi zdi, da bi moral tovrsten promocijski dokumentarec plačati piarovski oddelek SDS in ne televizija, ki se predstavlja kot neodvisen in kredibilen novinarski medij. Predvsem je bilo zanimivo opazovati, kako Janša gradi svojo osebno mitologijo in kult osebnosti.

Kako plete skoraj nekakšne biblične anekdote v povezavi s svojim očetom, ki so po mojem precej pretirane, če ne čisto izmišljene, in kako sam sebe projicira kot nekakšnega novodobnega heroja Črtomirja, odrešenika slovenskega naroda, ki mu je usojeno, da vodi narod.

To je pač ta mitologija, ki jo potrebujejo njegovi verniki, da lahko prezrejo vse njegove očitne napake. Sem pa zelo pogrešal kakršnokoli omembo njegovega intenzivnega angažmaja v zvezi komunistov in njegovega romanja v Jajce.

Mimogrede, kje ste vi zaposleni? Zlasti na desni strani politike se sprašujejo, od česa živite. Po poklicu ste režiser.

Ponavljanje tega vprašanja je ena izmed glavnih strategij za diskreditacijo vse od dneva, ko sem v intervjuju na Pop TV prvič rekel, da imamo v Sloveniji dovolj vlade Janeza Janše.

Kot lahko vsak razbere iz javno dostopnih podatkov, sem samozaposlen v kulturi, sem diplomirani gledališki režiser, dobitnik študentske Prešernove nagrade, delam gledališke predstave, projekte v javnem prostoru, pedagoške projekte na področju gledališča.

Reporter

Z našo gledališko skupino smo bili zelo aktivni na tujih gledaliških festivalih do časa kovida, ko so se te stvari malo ustavile. Zdaj tudi v Sloveniji ves čas ustvarjam in izvajam gledališke projekte, v prostem času pa se intenzivno posvečam aktivizmu in družbenopolitičnim dejavnostim.

Za koga največ delate? Za katere javne institucije?

Nazadnje sem imel lani novembra gledališki projekt v Pionirskem domu v Ljubljani in pred tem v Narodnem domu Maribor. Projekte prijavljamo tudi samostojno, lani poleti smo v večjem mednarodnem projektu v sodelovanju med Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Srbijo naredili spektakularno ulično gledališko predstavo, ki je imela tudi družbenopolitično angažiran pristop.

Nikakor pa ne dobivam nikakršnega slovenskega davkoplačevalskega denarja za svoje aktivistične in družbenopolitične aktivnosti.

Vsak petek imate oddajo na YouTubu Petkova propagandna poročila. Imate kakšne financerje?

Nimam, lahko pa ljudje donirajo simbolične prispevke preko računa na platformi YouTube. Z zbranimi sredstvi lahko pokrijem naročnino za razna programska orodja, ki jih uporabljam za oddajo, in kdaj peljem družino na kosilo, da se jim malo odkupim za odsotnost ob petkovih večerih.

Reporter

To sem začel početi že v času Janeza Janše, ko smo imeli ob petkih proteste, sem imel oddajanje v živo na Facebooku. Na ta način komentiram politično dogajanje in predvsem komuniciram z ljudmi, ki lahko tudi v živo komentirajo in delijo svoja stališča.

Koliko vas nevladnike financira vlada?

Absolutno premalo glede na to, koliko dela opravlja nevladni sektor v Sloveniji, in tudi ekonomske raziskave kažejo, da ima na večini področij en evro, vložen v delovanje nevladnih organizacij, veliko večji učinek kot evro, ki je porabljen v neki javni instituciji za isto dejavnost.

To pa zato, ker je v nevladnem sektorju bistveno manj tekočih produkcijskih stroškov, navajeni smo delati v manjših ekipah, bolj odzivno, vsakdo ima več vlog, ki jih je sposoben prevzeti prilagodljivo. Seveda so vse te številke o stotinah milijonov popolna laž in manipulacija.

Vsakdo lahko gre na Erar in pogleda, koliko sredstev je posamezna organizacija dobila in predvsem zakaj. Pri večini naših organizacij so celotni večmesečni projekti plačani približno toliko kot ena sama poslanska plača.

Reporter

Bistveno pa je, da mora vsaka nevladna organizacija za vsak evro poročati do centa točno, kako je bil porabljen, z računom in vsebinskimi, finančnimi poročili. Transparentnost je tukaj nekajkrat večja kot pri tem, kako politične stranke porabijo sredstva, ki jih za svoje delovanje prejmejo tudi iz proračuna.

Koliko pa prejema Glas ljudstva?

Glas ljudstva ne prejema ničesar, ker tudi nima nikakršnega uradnega statusa, zato za sredstva niti ne bi mogel kandidirati. Glas ljudstva je neformalna iniciativa, ki jo tvorijo različne organizacije, ki si odškrnejo čas od svojega rednega delovanja, ker se jim zdi pomembno, kar smo izpostavili prej pri Progresivni fronti, to povezovanje, delovanje skupaj.

Če vsak ostaja na svojem vrtičku in se ukvarja samo s svojim področjem, je bistveno manj možnosti za uspeh, kot pa če se povežemo za skupni boj.

Kaj nam pomaga čisto okolje ali delavske pravice, če pa nimamo vladavine prava in obratno. Te stvari so med sabo povezane in odvisne, zato je logično in smiselno, da se tudi povezano borimo zanje.

Vi pa nimate političnih ambicij, da bi se potegovali za poslanca? Boste še naprej raje stric iz ozadja?

No, menim, da vsekakor nisem v ozadju, ampak večino časa precej v ospredju in karseda glasen, tudi bolj, kot bi sam želel biti. Zdi pa se mi, da nekdo pač mora kričati, kadar je cesar gol ali pa oblečen v kopalke sredi zime.

Slovenci imamo problem, da se preveč pametnih ljudi, ki imajo tudi neke kritične poglede, boji tega, da jih bodo napadli in diskreditirali, zato so raje tiho in potem imamo neki vakuum na tem področju.

Ker sem samozaposlen v kulturi, ker sem do te meje samostojen, da nimam delodajalca, ki bi ga lahko napadali in nanj pritiskali glede mojih stališč, sem lahko v ospredju.

Zato tudi ne razmišljam o tem, da bi se vključil v politiko kot poslanec. Zdi se mi nujno in zelo zdravo, da imamo aktivno civilno družbo, ki zelo podrobno spremlja, kaj politika počne, predlaga tudi svoje vsebine, nima pa interesa ohranjanja stolčkov ali pa nekih svojih osebnih dobrobiti.

Se pravi, nimate nobene ambicije, da bi nastopali na volitvah?

Ne, obratno, mislim, da nujno potrebujemo civilno družbo in posameznike, ki so zelo aktivni in politično angažirani, vendar niso podaljšek nobene stranke.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter