Milana Kreka je za direktorja NIJZ imenovala nova Janševa vlada. Z njegovim predhodnikom Ivanom Erženom, ki je za kratek čas nasledil Nino Pirnat, ni bila zadovoljna, saj je celo javno nasprotoval nekaterim vladnim ukrepom, kot sta omejitev gibanja na občine in obvezno razkuževanje javnih prostorov v stanovanjskih blokih, zato pa je toliko bolj zadovoljna s Krekom, ki strokovna stališča pogosto spreminja v skladu s političnimi potrebami.
Spomnimo se samo, kako je po vladni razglasitvi konca epidemije izginila tudi njegova prejšnja panika zaradi virusa. V interesu vladajoče politike je tudi prepoved časopisov in revij v gostilniških lokalih in frizerskih salonih, kar povzroča poslovno škodo medijskim hišam. NIJZ, ki ga vodi Janšev Krek, namreč to prepoved utemeljuje, češ da se lahko s prenosom časopisov in revij iz rok v roke okužimo s koronavirusom.
»Vmes se zgodi, da ljudje kihnejo, se na glas pogovarjajo, se dotikajo strani, kar vse lahko onesnaži papir z novim koronavirusom in se tako okužba z dotikom papirja lahko prenese na naslednjega bralca,« so iz NIJZ odgovorili Primorskim novicam.
Po drugi strani pa denimo NIJZ pod Krekovim vodstvom ni prepovedal plačevanja storitev z bankovci in kovanci, čeprav tudi gredo iz rok v roke, ljudje lahko kihnejo, si ne razkužijo rok, potem pa plačajo z gotovino. Prav tako niso prepovedali jedilnih listov v gostilnah, ki jih prav tako listajo različni ljudje in zato po isti logiki predstavljajo nevarnost okužbe.
Ali pa če greste na WC, prižgete luč, pritisnite gumb za dvigalo, vtipkate številke na bankomatu, se v trgovini dotaknete izdelka, se slučajno dotaknete stene, v katero je malo prej nekdo kihnil. Nihče vam ne grozi, vas kaznuje ali teče za vami. Vse to se očitno NIJZ pod vodstvom Janševega Kreka ne zdi nevarno, sicer bi nam vsem prepovedali hoditi v službo, v trgovino, na bankomat, ali celo na WC.
Ko sem pred mesecem spraševal NIJZ, zakaj so za vse knjige, ki jih kupimo v knjigarnah, oziroma si jih sposodimo v knjižnicah, odredili nekaj dnevno karanteno, po drugi strani pa so nam v času najhujše epidemije lahko poštarji nosili papirnate letake in kuverte, so mi odgovorili, da ti ne predstavljajo resne nevarnosti za okužbe ter da podobno velja tudi za časopise in revije.
»Po dosedanjih znanstvenih ugotovitvah novega koronavirusa na tiskarskem papirju niso zaznali 3 ure po inkubaciji. Pošta Slovenije navaja, da sledi vsem naloženim in priporočenim ukrepom tako NIJZ kot drugih pristojnih inštitucij,« so mi iz NIJZ odgovorili 7. maja.
»Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev in predpostavke, da tako zaposleni kot stranke upoštevajo higienske ukrepe v času epidemije, objavljene na spletnih straneh NIJZ ocenjujemo, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom zaradi prejemanja pošte, ki prispe na naše domove v papirnati obliki, kot so kuverte, položnice, reklamni letaki in časopisi, zanemarljivo.«
Recimo, da ste doma in slišite, kako se je ravnokar z motorjem pripeljal poštar in vam prinesel pošto, pa naj bo to časopis, kuverta ali pa paket. Iz njegovih rok v vaše, NIJZ pa ne skrbi, da bi se morda okužili, ker bi lahko malo pred tem poštar ali kdo drug kihnil. Po drugi strani pa je NIJZ na smrt strah, če boste v nekem lokalu listali časopis, katerega je nekaj minut pred vami listal nekdo drug.
Seveda je lahko Janševe podanike zelo strah, ker noben od teh časopisov ali revij, razen Demokracije, ni v lasti medijskega imperija SDS, kjer je vse pod nadzorom predsednika vlade. Kdor prebira vse druge časopise in revije, pa se lahko okuži s kritičnim razmišljanjem o ravnanju Janševe vlade.
Seveda je lahko Janševe podanike zelo strah, ker noben od teh časopisov ali revij, razen Demokracije, ni v lasti medijskega imperija SDS, kjer je vse pod nadzorom predsednika vlade. Kdor prebira vse druge časopise in revije, pa se lahko okuži s kritičnim razmišljanjem o ravnanju Janševe vlade.
»Svoboda govora,« je pisalo na plakatih SDS pred volitvami 2018. Svobodo govora so imeli v stranki SDS polna usta, ko so bili v opoziciji, s svobodo govora so opravičevali celo razne žaljive in napadalne izjave. Zdaj ko so v vladi, pa jih moti svoboda govora novinarjev, ki niso njihova podaljšana roka.
Najbolj žalostno pri vsem pa je to, da ob tem boju proti svobodi govora drugih, torej njihovi vojni s tiskanimi mediji politično zlorabljajo celo Nacionalni institut za javno zdravje. Nekoč bodo spet v opoziciji, tako je pač povsod v demokraciji, takrat bodo spet vpili o svobodi govora, vendar večina ljudi ob tem ne bo več kihala, ampak bruhala.
