Matoz je bil do pred kratkim v javnosti najbolj znan kot odvetnik prvaka SDS Janeza Janše, od junija letos pa je tudi minister za notranje zadeve in javno upravo. Predvidoma bo v novi službi tako zaposlen, da ne bo mogel res uživati v svojem domu na Obali.

Luksuzno domovanje »Janševega odvetnika« Francija Matoza na Obali: ankaranska vila za 1,8 milijona evrov (FOTO)

Že pred leti je namreč investiral v večjo vilo z zunanjim (in po neuradnih informacijah tudi notranjim bazenom) v naselju Oltra v Ankaranu tik ob morju, smo že leta 2021 pisali v Reporterju. Hiša je imela okoli 500 kvadratnih metrov v štirih etažah na 800 kvadratnih metrov veliki parceli, njeno vrednost pa je poznavalec za našo revijo ocenil na 1,8 milijona evrov. 

Cena nepremičnini na privlačni obalni lokaciji je medtem samo še narasla, a če bi jo hotel, Matoz v tem trenutku vile ne bi mogel prodati, saj je na njej, kakor tudi na vilah njegovih dveh sosedov s klifa, vpisana plomba. 

Primož Lavre

»Zaznamba spora zaradi ugotovitve solastninske pravice etažnih lastnikov na skupnih delih v etažni lastnini (pridobitev solastninske pravice na originaren način),« je pojasnjena plomba, katere vpis je zahtevala podjetnica Mihaela Krenk. 

Ta javnosti ni najbolj znana, ni pa prvič, da ima opravka z nepremičninami na Obali – leta 2007 so mediji poročali, da je kupila Vilo Jadranka v Strunjanu, vendar se ni nikoli ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica, smo leta 2013 pisali v Reporterju. 

Nesojena vila za Drnovška: kdo si je zaželel protokolarno vilo Jadranko?

Mimogrede, Matoza je zaradi bazena anonimni prijavitelj že pred leti prijavil gradbeni inšpekciji, saj gradnja bazena na tej lokaciji naj ne bi bila dovoljena. Po ureditvenem načrtu naj bi namreč tam posadili oljke. Vsaj eden od bazenov v naselju Oltra (ne Matozov) je bil tudi uradno označen za črno gradnjo.

Gradnja bazena je bila sicer zelo slaba ideja, saj erozija na tem delu obale načenja klif na katerem je zgrajeno naselje, še posebej bazene, ki jih ne bi smeli postaviti. Eden od Matozovih sosedov je že pred skoraj desetletjem za pomoč prosil občino za sanacijo klifa, a ko je bil zaprošen za gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bi občina lahko izpeljala sanacijo, se sosed ni odzval, so leta 2022 poročale Primorske novice.